Jedro

Že iz jezikovne razlage sedmega odstavka 12. člena ZIKS-1 „če obsojenec zlorablja način prestajanja kazni zapora ob koncu tedna“ izhaja, da zakon odločitev sodišča pogojuje z neko trajnejšo oziroma večkratno (vsaj dvakratno) obsojenčevo kršitvijo prestajanja kazni zapora ob koncu tedna.

Izrek

Pritožbi zagovornika obsojenega A. A. se ugodi in se izpodbijani sklep pod točko II spremeni tako, da se predlog direktorja Zavoda za prestajanja kazni zapora ... (ZPKZ) za izvršitev preostanka izrečene kazni v zavodu, zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom pod točko I izreka ugodilo pritožbi zagovornika obsojenega A. A. in razveljavilo odločbo direktorja ZPKZ št. 720-1915/2014/12625001 z dne 15. 9. 2014 o začasnem zadržanju izvrševanja zapora ob koncu tedna. Pod točko II pa je na predlog direktorja ZPKZ odločilo, da obsojeni A. A. preostanek kazni zapora, izrečene s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I K 57270/2012 z dne 11. 11. 2013 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VI Kp 57270/2012 z dne 14. 5. 2014, za katero je bilo odločeno, da se izvrši tako, da obsojeni med prestajanjem kazni zapora še naprej dela in prebiva doma, razen ob prostih dnevih, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu, od 26. 9. 2014 prestaja v ZPKZ.

2. Zoper točko II izreka sklepa se je pritožil obsojenčev zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog direktorja ZPKZ, da obsojenec preostanek izrečene kazni prestane v zavodu za prestajanje kazni zapora, zavrne.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu razlog izpodbijanega dela sklepa, pritožbenih navedb in spisovnih podatkov pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je potrebno predlog direktorja ZPKZ za izvršitev preostanka izrečene kazni v zavodu, zavrniti.

5. Postopek odločanja sodišča v primeru kršitve prestajanja kazni zapora ob koncu tedna določa Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1). Tako sedmi odstavek 12. člena navedenega zakona določa, da lahko sodišče na predlog direktorja zavoda s sklepom odloči, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu, če obsojenec zlorablja način prestajanja kazni zapora ob koncu tedna ali ne izpolnjuje več pogojev glede zaposlitve oziroma šolanja ali študija iz prvega odstavka tega člena ali njegov delodajalec oziroma izvajalec izobraževanja ne upošteva pogojev izvrševanja kazni zapora ob koncu tedna in s tem onemogoča nadzor nad njegovim izvrševanjem. Po oceni pritožbenega sodišča že iz jezikovne razlage citiranega zakonskega besedila „če obsojenec zlorablja način prestajanja kazni zapora ob koncu tedna“ izhaja, da zakon tovrstno odločitev sodišča pogojuje z neko trajnejšo oziroma večkratno (vsaj dvakratno) obsojenčevo kršitvijo prestajanja kazni zapora ob koncu tedna. V obravnavanem primeru pa je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev oprlo zgolj na enkratni dogodek. Ugotovilo je namreč, da obsojenec dne 15. 9. 2014 ob 7.40 uri, ko mu je bil zaradi suma, da je pod vplivom droge, skladno s Strokovnim navodilom za obravnavo zaprtih oseb, odvisnikov od prepovedanih drog 161-1/2012-2 z dne 20. 4. 2010, ponujen preizkus urina za ugotavljanje abstinence od prepovedanih drog, urina ni oddal, čeprav sta mu bila dana možnost in čas, da odda vsaj minimalno količino urina, vendar tega ni storil. V tej zvezi pritožbeno sodišče sicer pritrjuje prvostopenjskim zaključkom, da obsojenec z opisanim ravnanjem ni dokazal abstinence od prepovedanih drog in s tem kršil v osebnem načrtu z dne 22. 8. 2014 dogovorjene obveznost. Vendar pa v razlogih izpodbijanega sklepa opisan enkratni dogodek po presoji pritožbenega sodišča še ne pomeni zlorabljanje načina prestajanja kazni ob koncu tedna v smislu sedmega odstavka 12. člena ZIKS-1, kar bi sicer utemeljevalo izpodbijano odločitev. Pri čemer tudi iz spisovnih podatkov ni izkazano, da je obsojenec morebiti tudi ob kakšni drugi priliki oddajo urina za preizkus abstinence od nedovoljenih drog zavrnil ali na kak drug način kršil prestajanje kazni zapora ob koncu tedna. Končno mora sodišče pri odločanju upoštevati tudi splošno ustavno načelo sorazmernosti. Temu načelu pa po oceni pritožbenega sodišča ne ni bilo zadoščeno, če bi obsojenec že zaradi enkratne (relativno manjše) kršitve izgubil pridobljeno ugodnost alternativnega načina prestajanja kazni zapora in s tem zaposlitev ter možnost lastnega preživljanja.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi obsojenčevega zagovornika ugodilo in odločilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.