Jedro

Pravila, po katerih ravna organizacija za plačilni promet, ko izvršuje sklep o izvršbi, in pravila, po katerih ravna izvršitelj v primeru premičninske izvršbe, se razlikujejo, zato je dolžničino pritožbeno stališče, da tudi za banko veljajo enaka pravila kot za izvršitelja neutemeljeno. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, je dopustno poseči na denarna sredstva dolžnika na računu pri banki še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, pri čemer se blokada sredstev in s tem njihov rubež opravi takoj, ko banka prejme sklep o izvršbi. Če je predlogu za izvršbo priložen izvršilni naslov kot v obravnavani zadevi, pa banka tudi takoj upnika poplača še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (tretji odstavek 46. člena in 138. člen ZIZ).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da ta glasi: „Ugovoru se delno ugodi in se sklep o izvršbi I 34/2016 z dne 14. 3. 2016 glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 818,42 od dne 9. 3. 2016 dalje do plačila razveljavi in v tem obsegu predlog za izvršbo zavrne.

V ostalem se ugovor zavrne.“

II. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnice (I. točka izreka), v posledici delnega umika predloga za izvršbo delno ustavilo izvršbo (II. točka izreka) in dolžnici naložilo povrnitev upnikovih stroškov v višini 230,08 EUR, in sicer v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Dolžnica v pravočasni laični pritožbi nasprotuje odločitvi o zavrnitvi ugovora (I. točka izreka) in stroških (III. točka izreka). V bistvenem navaja, da ji bi moral biti vročen sklep o izvršbi še pred opravljenim rubežem njenih denarnih sredstev na bančnem računu. Ker temu ni bilo tako, je bil rubež nezakonit. Predlog za izvršbo in sklep o izvršbi ji še do danes nista bila vročena. Meni, da ima banka enako vlogo kot izvršitelj, zato se sklicuje na zakonska določila glede premičninske izvršbe. Zavrača plačilo stroškov postopka. Meni, da se je za znesek 167,50 EUR poseglo na njeno plačo preko zakonske omejitve. Pojasnjuje, da je že plačala znesek 467,50 EUR, kar ni bilo upoštevano. Predlaga ustavitev izvršbe. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje soglaša s pravilnimi in obsežnimi razlogi sodišča prve stopnje, jih povzema v svojo obrazložitev in le še odgovarja na pritožbene navedbe:

6. Upnik je že v predlogu za izvršbo upošteval plačilo 300,00 EUR, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, saj se je predlog nanašal na izterjavo zneska 818,42 EUR in ne 1.118,42 EUR, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Znesek 167,50 EUR pa predstavlja prisilno izpolnitev v posledici posega na njena denarna sredstva pri banki v obravnavanem izvršilnem postopku. Celotni znesek 467,50 EUR plačil je po pojasnjenem ustrezno upoštevan.

7. Pravila, po katerih ravna organizacija za plačilni promet, ko izvršuje sklep o izvršbi, in pravila, po katerih ravna izvršitelj v primeru premičninske izvršbe, se razlikujejo, zato je dolžničino pritožbeno stališče, da tudi za banko veljajo enaka pravila kot za izvršitelja neutemeljeno. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, je dopustno poseči na denarna sredstva dolžnika na računu pri banki še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, pri čemer se blokada sredstev in s tem njihov rubež opravi takoj, ko banka prejme sklep o izvršbi. Če je predlogu za izvršbo priložen izvršilni naslov kot v obravnavani zadevi, pa banka tudi takoj upnika poplača še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (tretji odstavek 46. člena in 138. člen ZIZ). Dolžnik v tem primeru z vložitvijo ugovora ne more preprečiti poplačila upnika. Takšno poplačilo je po pojasnjenem zakonito.

8. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, je bil dolžnici vročen sklep o izvršbi na podlagi fikcije vročitve v skladu z določili tretjega in četrtega odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pritožbeni očitek nevročitve je po pojasnjenem neutemeljen.

9. Prvostopenjsko sodišče je v ugovornem postopku dolžno po uradni dolžnosti paziti na obstoj ugovornih razlogov iz 1. do 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, kot tudi iz 7. točke citiranega določila, in sicer, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu (drugi odstavek 55. člena ZIZ). V okviru le-tega je dolžno paziti tudi na skladnost izvršilnega naslova in predloga za izvršbo (načelo stroge formalne legalitete). Če iz izvršilnega naslova ne izhaja, da je dolžnik dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti od glavnice, izvršilno sodišče ne more dovoliti izvršbe za izterjavo zakonskih zamudnih obresti niti od dneva, ko je bil vložen predlog za izvršbo (procesne obresti). Odločanje o materialnopravni obveznosti, ki ne izhaja iz izvršilnega naslova, ni v pristojnosti izvršilnega sodišča. 10. V konkretnem primeru je dolžnici v izvršilnem naslovu naloženo plačilo glavnice 1.118,42 EUR, ne pa zakonskih zamudnih obresti. Ker upnik za izterjavo te terjatve nima izvršilnega naslova, je ugovor v tem delu utemeljen. Sodišče druge stopnje je pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep v I. točki izreka spremenilo, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Dolžnica nasprotuje izvršilnim stroškom, ker meni, da je izvršba nedopustna, kar po pojasnjenem drži zgolj za stransko terjatev – obresti, ne pa za glavno terjatev – glavnico. Ker stranska terjatev predstavlja sorazmerno majhen del upnikove terjatve, ki jo izterjuje v tem postopku, delna ugoditev ugovoru na stroškovno odločitev ne vpliva. Uradni preizkus pravilne uporabe materialnega prava ni pokazal nepravilnosti stroškovne odločitve.

12. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo zoper stroškovno odločitev zavrnilo in ta del sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Pritožbeno navedbo, da je bilo za znesek 167,50 EUR poseženo pri opravljanju izvršbe v dolžničino premoženje preko zakonskih omejitev, bo sodišče prve stopnje obravnavalo kot predlog za odpravo nepravilnosti (52. člen ZIZ), v kolikor bo dolžnica podala takšno zahtevo. Izvršba je bila s sklepom o izvršbi z dne 14. 3. 2016 dovoljena v okviru zakonskih omejitev, zato ne gre za ugovorni razlog, ki se nanaša na dovolitveno fazo.

14. Ker stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni, je odločitev o njih odpadla (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).