Jedro

Dejstvo, da pravna oseba nima odprtega transakcijskega računa pri ponudniku plačilnih storitev, ne vpliva na nastanek ali izpolnitev njene taksne obveznosti. Transakcijski račun je zgolj eden izmed zunanjih izrazov njene dejavnosti in poslovanja, ki na nastanek in izpolnitev taksne obveznosti nima pravnorelevantnega vpliva. Očitno je, da toženka kljub dejstvu, da transakcijskega računa nima, posluje in ustvarja promet ter dobiček, kar je razvidno iz poslovnih poročil za leto 2017. Poleg tega obstoj transakcijskega računa sam po sebi niti ne vpliva na zmožnost toženkinega poplačila sodne takse, saj bi jo lahko toženka poravnala tudi kako drugače, npr. gotovinsko na blagajni sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo toženkinemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za znesek 631,00 EUR, v preostanku za 44,00 EUR pa je predlog zavrnilo (I. točka izreka). V tem obsegu je razveljavilo plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 6. 4. 2018 (II. točka izreka).

2. Toženka se pritožuje zoper I. točko izreka v zavrnilnem delu, smiselno pa v tem obsegu izpodbija tudi II. točko izreka. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču primarno predlaga, naj jo oprosti plačila sodne takse v celoti tudi za preostalih 44,00 EUR, podredno pa, naj ji odloži plačilo sodne takse v znesku 44,00 EUR do dokončne odločitve o pritožbi zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1981/2017-II. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da je njeno premoženjsko stanje takšno, da sodne takse ne more plačati. Med drugim je sodišče pravilno navedlo, da tožena stranka nima odprtega transakcijskega računa. Kljub temu, da se zaveda, da to za predmetni postopek ni relevantno, dodaja, da je vse skupaj posledica oškodovanj, ki sta jih toženi stranki z raznimi mahinacijami in fiktivnimi posli povzročila A. in B. B. Ker tako tožena stranka brez svoje krivde nima odprtega transakcijskega računa, sodne takse v znesku 44,00 EUR ni sposobna plačati in predlaga vsaj odlog njenega plačila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je toženec dolžan plačati 44,00 EUR sodne takse. Pravna podlaga je v četrtem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki določa, da pravna oseba ne moreta biti oproščena plačila takse do vključno 44,00 EUR.

5. Ne drži pritožbeni očitek glede zatrjevane ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da toženki premoženjsko stanje ne omogoča plačila sodne takse. Ravno obratno, za znesek 44,00 EUR je sodišče ocenilo, da ne bo ogrožena njena poslovna dejavnost, česar toženka konkretizirano niti ne izpodbija. Glede na navedeno tudi ni utemeljenega razloga za odlog njenega plačila do dokončne odločitve o pritožbi zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1981/2017-II (tretji in peti odstavek 11. člena ZST-1).

6. Dejstvo, da toženka nima odprtega transakcijskega računa, ne vpliva na pravilnost navedenega zaključka ne (zgolj) zato, ker Zakon o davčnem postopku v tretjem odstavku 37. člena določa, da so poslovni subjekti, med katere spada tudi tožena stranka kot družba z omejeno odgovornostjo, dolžni imeti pri ponudniku plačilnih storitev odprt transakcijski račun,2 posledično pa ji ne more biti v korist, da svoje zakonske obveznosti ne izpolnjuje, temveč (predvsem) zato, ker je transakcijski račun zgolj eden izmed zunanjih izrazov njene dejavnosti in poslovanja, ki na nastanek in izpolnitev taksne obveznosti nima pravnorelevantnega vpliva. Očitno je, da toženka kljub dejstvu, da transakcijskega računa nima, posluje in ustvarja promet ter dobiček, kar je razvidno iz poslovnih poročil za leto 2017. Poleg tega obstoj transakcijskega računa sam po sebi niti ne vpliva na zmožnost toženkinega poplačila sodne takse, saj bi jo lahko toženka poravnala tudi kako drugače, npr. gotovinsko na blagajni sodišča. ZST-1 v 6. členu določa, da se sodne takse lahko plačujejo tako v gotovini, kot tudi z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi sredstvi, s čimer je bila toženka v plačilnem nalogu tudi seznanjena (prvi odstavek 6. člena ZST-1 v zvezi z drugim odstavkom 6.a člena ZST-1).

7. Kot je pravilno navedla že toženka sama, za odločitev v tej zadevi ni pravno relevanten pritožbeni očitek, da naj bi bili za takšno poslovno stanje pri toženki odgovorni imenovani fizični osebi. Slednje je (lahko) stvar odločitve v meritornem postopku, obravnavana taksa pa je zgolj procesna predpostavka za izvedbo konkretnega procesnega dejanja (tj. obravnavo toženkine pritožbe zoper odločbo o glavni stvari).

8. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti katere izmed kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), na katere pazi po uradni dolžnosti, je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

... 2 Glede na 14.a točko prvega odstavka 397. člena istega zakona je za tak davčni prekršek predvidena globa med 1.200,00 EUR in 30.000,00 EUR.