Jedro

ZSDU v 53. členu določa, da lahko predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev zahtevajo v 8 dneh na pristojnem sodišču razveljavitev volitev v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. V 33. členu ZSDU je sodno varstvo v primeru zavrnitve kandidature urejeno drugače kot sodno varstvo v primeru bistvenih kršitev postopka volitev. 33. člen ZSDU določa, da imajo predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev v primerih iz drugega odstavka 31. člena ZSDU (gre za primer, ko volilna komisija predlog zavrne, ker ugotovi, da pomanjkljivosti kandidature ni mogoče odpraviti, ali pa ker je predlog kandidatov za člane sveta delavcev vložen prepozno) pravico do pritožbe na pristojno sodišče v 8 dneh od objave sklepa. Določba 33. člena ZSDU je v odnosu do določbe 53. člena ZSDU specialna, zato kandidat ali predlagatelj v primeru zavrnitve kandidature za člana sveta delavcev nima na izbiro, ali bo sodno varstvo zahteval v roku iz 33. člena ZSDU ali pa bo počakal na rezultat volitev in varstvo zahteval v roku iz 53. člena ZSDU, to je v roku 8 dni po objavi rezultatov volitev. Predlagateljica bi predlog v delu, s katerim izpodbija sklep o zavrnitvi kandidature, morala vložiti v 8 dneh po objavi zapisnika seje volilne komisije, česar pa ni storila.

Zbor delavcev družbe (nasprotnega udeleženca) je v nasprotju z zakonom določil, da mora posameznega kandidata za člana sveta delavcev podpreti najmanj 10 delavcev z aktivno volilno pravico. Prvi odstavek 27. člena ZSDU namreč določa, da imajo v družbi z več kot 20 do 50 delavci (takšna družba pa je tudi tožena stranka) pravico predlagati kandidate za člane sveta delavcev najmanj trije delavci z aktivno volilno pravico. Te določbe ni možno tolmačiti tako, da beseda „najmanj“ pomeni, da se ob razpisu volitev lahko določi tudi večje število obveznih predlagateljev in je omejitev le v tem, da zbor ne more določiti nižjega števila od obveznega.

Zahteva, da vsakega kandidata za člane sveta delavcev podpre 10 delavcev z aktivno volilno pravico, pomeni takšno kršitev pravil postopka volitev, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev. S tem je bila nedopustno omejena zakonsko določena pravica treh delavcev z aktivno volilno pravico, da predlagajo kandidata za člana sveta delavcev, kar bi prav gotovo lahko vplivalo na rezultat volitev. Nasprotna udeleženka je z nezakonito omejitvijo možnosti za predlaganje kandidatov za člane sveta delavcev preprečila, da bi na volitvah v svet delavec kot kandidat sodeloval še kdo drug, razen tistih, ki so potem na volitvah tudi dejansko nastopili. Zato je predlog za razveljavitev volilnih opravil in volitev v sveta delavcev družbe utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana zamudna sodba in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo vlogo nasprotnega udeleženca z dne 4. 3. 2014 (točka I izreka). Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo vsa volilna opravila in volitve, ki so 19. 2. 2014 potekale za Svet delavcev družbe A. d.o.o., na naslovu B. (točka II izreka). Nasprotni udeleženki je naložilo, da predlagateljici plača stroške postopka v znesku 1.854,40 EUR, v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila (točka III izreka).

Zoper takšen sklep in zamudno sodbo se nasprotna udeleženka pritožuje iz pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da v skladu s 53. členom Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU, Ur. l. RS, št. 42/1993 s spremembami) razveljavitev volitev v svet delavcev lahko zahtevajo le predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev, na kar je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Predlagateljica ni pridobila statusa kandidata za člana sveta delavcev. Predlagateljica tudi ni izrabila razpoložljivih pravnih sredstev in je zamudila prekluzivni rok iz 33. člena ZSDU za uveljavljanje sodnega varstva v kandidacijskem postopku. Tega statusa naknadno ni mogoče pravno priznati v okviru postopka po 53. členu ZSDU. Volilna komisija je predlog kandidature predlagateljice zavrnila, ta pa je imela vso možnost, da na podlagi 33. člena ZSDU zoper to odločitev volilne komisije vloži pritožbo na pristojno sodišče, česar pa ni storila. Posledica zamude tega roka je, da predlagateljica ne more naknadno pridobiti statusa kandidatke za članico sveta delavcev v postopku za izpodbijanje volitev na podlagi 53. člena ZSDU. Določba 53. člena ZSDU se nanaša na kršitve v postopku izvedbe volitev, ne pa na morebitne kršitve v predhodnih postopkih. Sodno varstvo v kandidacijskem postopku je kandidatom zagotovljeno v 33. členu ZSDU. Kandidacijski postopek in postopek volitev uživata ločeno sodno varstvo, zato morebitnih napak pri ugotavljanju zakonitosti vloženih kandidatur v kandidacijskem postopku ni več mogoče sanirati v postopku izpodbijanja volitev po 53. členu ZSDU. Status kandidata in s tem aktivna legitimacija za izpodbijanje celotnih volitev se pridobi šele, ko volilna komisija sprejme sklep o zakonitosti vloženih kandidatur in jih javno objavi, ali pa ko sodišče na podlagi pravočasno vložene pritožbe ugotovi, da je bil predlog kandidata s strani volilne komisije neutemeljeno zavrnjen. Predlagateljica ni z ničemer utemeljila, zakaj v predpisanem roku ni uporabila sodnega varstva, ki ga omogoča 33. člen ZSDU. Prav tako predlagateljica ni pojasnila, zakaj je za kandidaturo uporabila obrazec, ki se je uporabljal za volitve v družbi C. d.d. in se je tudi skliceval na volitve dne 20. 11. 2013, ki so na ta dan v resnici potekale v navedeni družbi. Na obrazcu naziv podjetja sploh ni bil naveden, datum pa se je nanašal na neke že izvedene volitve v drugi družbi. Druga dva dobroverna kandidata, ki sta s svojimi predlagatelji zagrešila isto formalno napako, sta na poziv volilne komisije to napako odpravila in sta bila uvrščena na kandidatno listo. Le predlagateljici se ni zdelo vredno odpraviti napako ali pa uporabiti predpisane pravne poteze iz 33. člena ZSDU, temveč se je odločila, da počaka na izvedbo volitev in nato volitve izpodbija v celoti. Nasprotna udeleženka ni prejela poziva sodišča prve stopnje na dopolnitev odgovora na predlog. Naknadno poizvedovanje predsednice volilne komisije je pokazalo, da je poštar v upravo družbe sicer dostavil sodno pisanje, naslovljeno na udeleženko, ki pa ga nihče od prisotnih ni prevzel. Poštar je zato pustil obvestilo, da je pošiljko možno prevzeti osebno na pošti v 15 dneh, vendar o tem obvestilu pristojne osebe niso bile obveščene. Volilna komisija ni ne fizična ne pravna oseba, zato bi morala biti opravljena osebna vročitev njeni predsednici, kot zakoniti zastopnici, ne pa kar družbi delodajalcu.

Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene navedbe in predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo in izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razloga, ki je naveden v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

- K pritožbi zoper izpodbijani sklep: Izpodbijani sklep o zavrženju odgovora nasprotne udeleženke je bil sprejet, ker nasprotna udeleženka v odrejenem roku odgovora na predlog ni dopolnila tako, da bi ga opremila s podpisom pristojne osebe, to je predsednica volilne komisije in ga tako dopolnjenega v dveh izvodih predložila sodišču prve stopnje. Nasprotna udeleženka je namreč v enem izvodu odgovorila na predlog, sodišče prve stopnje pa jo je s sklepom X Pd 298/2014 z dne 7. 3. 2014 pozvalo, da ga dopolni tako, da ga opremi s podpisom pristojne osebe - predsednice volilne komisije in tako dopolnjenega predloži sodišču v dveh izvodih. V tem sklepu je bilo tudi zapisano, da bo sodišče odgovor na predlog zavrglo, če nasprotna udeleženka ne bo ravnala po tem nalogu. Sklep je bil nasprotni udeleženki vročen s fikcijo vročitve. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi je razvidno, da ob poskusu vročitve, priporočenega pisma ni bilo možno osebno izročiti naslovniku, zaradi česar je bilo na vratih (naslovnik nima hišnega oziroma izpostavljenega predalčnika) puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Po izteku 15 dni je bilo pisanje vrnjeno sodišču prve stopnje. Takšna vročitev je povsem v skladu z določbo 140. in 141. člena ZPP. V skladu z drugim odstavkom 141. člena ZPP se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vratih, na kar je bila nasprotna udeleženka posebej opozorjena.

Zmotno je pritožbeno prepričanje, da bi kot naslovnik sodne pošiljke morala biti navedena predsednica volilne komisije. Nasprotna udeleženka v tem delovnem sporu je volilna komisija družbe A. d.o.o., kot tako jo je pravilno označila predlagateljica in tudi sodišče prve stopnje je vsa pisanja nasprotni udeleženki pravilno vročalo na ta naslov. Za pravilnost vročitve ni bistveno, kako je urejeno medsebojno komuniciranje za prevzem poštnih pošiljk pooblaščenih oseb pri družbi A. d.o.o.. Razumljivo je, da je oseba, ki je pooblaščena za prevzem poštnih pošiljk, naslovljenih na družbo A. d.o.o., pooblaščena tudi za prevzem poštne pošiljke, ki je naslovljena na volilno komisijo te družbe. Sicer pa je iz spisa razvidno, da je ta oseba tudi prevzela vsa sodna pisanja, ki so bila nasprotni udeleženki tudi dejansko vročena (predlog in izpodbijana odločba sodišča prve stopnje).

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe ZPP, ko je zavrglo odgovor na predlog, ki ga je nasprotna udeleženka vložila 5. 3. 2014. Tudi za odgovor na predlog v kolektivnem sporu veljajo določbe ZPP o tem, kaj mora vloga vsebovati. V skladu s tretjim odstavkom 105. člena ZPP mora vložnik vlogo podpisati, razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče. Vloga, ki nima podpisa, ni popolna, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je nasprotno udeleženko v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP pozvalo, da jo dopolni tako, da jo podpiše in v dveh izvodih pošlje sodišču prve stopnje. Izpodbijani sklep temelji na določbi petega odstavka 108. člena ZPP. Ta določa, da sodišče zavrže vlogo, če jo tožnik ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede izpodbijanega sklepa niso podani s pritožbo uveljavljani razlogi, prav tako tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

- K pritožbi zoper izpodbijano zamudno sodbo: Ni podana smiselno zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je vselej podana, če je sodišče v nasprotju z določbami ZPP izdalo zamudno sodbo. Za izdajo zamudne sodbe so bili izpolnjeni vsi štirje pogoji iz 318. člena ZPP. Predlog je bil nasprotni udeleženki pravilno vročen v odgovor (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP); ni šlo za zahtevek, s katerim stranki ne bi mogli razpolagati (2. točka prvega odstavka 318. člena ZPP); utemeljenost zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi (3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP); dejstva, na katera se opira zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila predlagateljica in tudi ne v nasprotju z dejstvi, ki so splošno znana (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Predlagateljica je naštela celo vrsto kršitev, ki naj bi jih storila nasprotna udeleženka v postopku volitev članov sveta delavcev družbe A. d.o.o.. Za sklepčnost zadošča že zgolj to, da iz ene od teh zatrjevanih kršitev izhaja, da gre za takšno kršitev postopka volitev, ki je ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev. Kakor bo razloženo v nadaljevanju, ta pogoj izpolnjuje očitek, da je bila pri volitvah sveta delavcev družbe A. d.o.o. pravica predlagati kandidate omejena v nasprotju z določbo 1. alineje prvega odstavka 27. člena ZSDU.

Pritožba ima prav, ko opozarja, da je predlagateljica uporabila napačno pravno podlago, ko je odločitev nasprotnega udeleženca, da zavrne njeno kandidaturo za volitve članov sveta delavcev, pred sodiščem izpodbijala po končanih volitvah na podlagi določbe 53. člena ZSDU. Ta določa, da lahko predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev zahtevajo v 8 dneh na pristojnem sodišču razveljavitev volitev v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Predlagateljica je spregledala, da je v 33. členu ZSDU sodno varstvo v primeru zavrnitve kandidature urejeno drugače, kot sodno varstvo v primeru bistvenih kršitev postopka volitev. Tako 33. člen ZSDU določa, da imajo predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev v primerih iz drugega odstavka 31. člena ZSDU (gre za primer, ko volilna komisija predlog zavrne, ker ugotovi, da pomanjkljivosti kandidature ni mogoče odpraviti ali pa ker je predlog kandidatov za člane sveta delavcev vložen prepozno) pravico do pritožbe na pristojno sodišče v 8 dneh od objave sklepa. Določba 33. člena ZSDU je v odnosu do določbe 53. člena ZSDU specialna, zato kandidat ali predlagatelj v primeru zavrnitve kandidature za člana sveta delavcev nima na izbiro ali bo sodno varstvo zahteval v roku iz 33. člena ZSDU ali pa bo počakal na rezultat volitev in varstvo zahteval v roku iz 53. člena ZSDU, to je v roku 8 dni po objavi rezultatov volitev. Predlagateljica bi predlog (zakon sicer uporablja izraz pritožba) v delu, s katerim izpodbija sklep o zavrnitvi kandidature morala vložiti v 8 dneh po objavi zapisnika 2. seje volilne komisije z dne 5. 2. 2014, česar pa ni storila.

Vendar pa je odločitev sodišča prve stopnje, da ugodi predlogu, pravilna iz drugega razloga in sicer zaradi kršitve določbe 27. člena ZSDU. Zbor delavcev družbe A. d.o.o. je v nasprotju z zakonom določil, da mora posameznega kandidata za člana sveta delavcev podpreti najmanj 10 delavcev z aktivno volilno pravico. Prvi odstavek 27. člena ZSDU namreč določa, da imajo v družbi z več kot 20 do 50 delavci (takšna družba pa je tudi A. d.o.o.) pravico predlagati kandidate za člane sveta delavcev najmanj trije delavci z aktivno volilno pravico. Te določbe ni možno tolmačiti tako, kot je to očitno storil zbor delavcev družbe A. d.o.o., da beseda „najmanj“ pomeni, da se ob razpisu volitev lahko določi tudi večje število obveznih predlagateljev in je omejitev le v tem, da zbor ne more določiti nižjega števila od obveznega. Namen določbe 27. člena ZSDU je vendarle v tem, da se zagotovi, da za kandidaturo v posamezni družbi zadostuje že v zakonu določeno število predlagateljev in da se ta prag ne more višati z drugimi internimi pravili. Beseda „najmanj“ v 27. členu ZSDU tako pomeni, da je dejanskih predlagateljev posameznega kandidata sicer lahko več, vendar jih ne sme biti manj od v zakonu predpisanega števila ter da komisija nima pravice, da bi zahtevala, da morajo posamezno kandidaturo podpreti več kot trije predlagatelji.

Zahteva, da vsakega kandidata za člane sveta delavcev podpre 10 delavcev z aktivno volilno pravico pomeni takšno kršitev pravil postopka volitev, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev. Predlagateljica ima prav, ko uveljavlja, da je bila s tem nedopustno omejena zakonsko določena pravica treh delavcev z aktivno volilno pravico, da predlagajo kandidata za člana sveta delavcev, kar bi prav gotovo lahko vplivalo na rezultat volitev. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je nasprotna udeleženka z nezakonito omejitvijo možnosti za predlaganje kandidatov za člane sveta delavcev preprečila, da bi na volitvah v svet delavec kot kandidat sodeloval še kdo drug, razen tistih, ki so potem na volitvah tudi dejansko nastopili. Sodišče prve stopnje je predlogu za razveljavitev volilnih opravil in volitev v sveta delavcev družbe A. d.o.o. utemeljeno ugodilo že zaradi kršitve določbe 1. alineje prvega odstavka 27. člena ZSDU. Zaradi navedenega niti ni bistveno ali so utemeljeni preostali ugovori predlagateljice glede sestave volilne komisije in sprejema sklepa o izvedbi volitev.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede izpodbijane zamudne sodbe niso podani s pritožbo uveljavljani razlogi, prav tako ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zoper zamudno sodbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje.

Nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, kljub temu pa predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Stroškov odgovora na pritožbo namreč ni možno opredeliti kot stroške, ki bi bili potrebni za ta spor v smislu določbe prvega odstavka 155. člena ZPP. Ta določa, da pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo.