Jedro

Skladno z določbo prvega odstavka 16. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah v zvezi s 1. točko prvega odstavka 91. člena ZMZPP makedonskemu državljanu ni dovoljeno nalagati tožniške varščine, četudi nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Zahteva po založitvi varščine seveda toliko bolj ni dopustna v primeru, ko ga ima.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 156,79 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog toženca, naj tretji tožeči stranki naloži plačilo tožniške varščine za pravdne stroške.

2.Toženec zoper sklep vlaga pritožbo in uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 . Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navaja, da je sodišče svojo odločitev nepravilno oprlo na podatke iz izpisa centralnega registra prebivalstva2 (list. št. 10) za osebo, ki ni tretji tožnik. Gre za dve različni osebi z dvema različnima datumoma rojstva. Izpis CRP se nanaša na osebo, rojeno .... 1960, tretji tožnik pa je, kot izhaja iz tožbe in vlog, vloženih v tem postopku, rojen ...1984.

3.Tožniki so na pritožbo odgovorili. Priznavajo, da se CRP izpis ne nanaša na tretjega tožnika. Poudarjajo, da je izpodbijani sklep kljub temu pravilen. Predlagajo zavrnitev pritožbe.

4.Toženec je vložil tudi odgovor na odgovor na pritožbo. Pritožbeno sodišče ga ni upoštevalo, ker ga ZPP ne predvideva. Stranka, ki se pritožuje, mora vse navedbe podati v pritožbi.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Toženec je v tej zadevi predlagal, naj tretji tožnik založi varščino za pravdne stroške. Utemeljeval je svoj predlog z navedbo, da je tretji tožnik državljan Severne Makedonije, ki nima prebivališča v Republiki Sloveniji.

7.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu s sklicevanjem na izpis iz CRP na list. št. 10 ugotovilo, da je tretji tožnik državljan Republike Makedonije in da nima prebivališča v Republiki Sloveniji. Na podlagi navedenega je naredilo pravni sklep, da toženec od tretjega tožnika ne more zahtevati plačila varščine za pravdne stroške, ker na podlagi Zakona o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah3 od državljana ene države pogodbenice, ki nastopa pred sodiščem druge države pogodbenice kot tožnik ali intervenient, ni dovoljeno zahtevati varščine za pravdne stroške samo zato, ker je tuj državljan in na ozemlju te države nima stalnega prebivališča (prvi odstavek 16. člena BMKPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 91. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku).4

8.Pritožba utemeljeno poudarja, da se izpis CRP, ki je v sodnem spisu na list. št. 10 in na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, ne nanaša na tretjega tožnika. Kljub temu je izpodbijana odločitev pravilna. Pritožba namreč ne trdi, da tretji tožnik ni makedonski državljan. Ta dejanska ugotovitev izpodbijanega sklepa ni prerekana (drugi odstavek 214. člena ZPP). Prav obstoj makedonskega državljanstva je tista relevantna okoliščina, ki v tej zadevi napotuje na uporabo BMKPP. Prvi odstavek 16. člena BMKPP pa pripelje do pravnega zaključka, kakršnega je v izpodbijanem sklepu naredilo sodišče prve stopnje: zahteva po založitvi tožniške varščine za tretjega tožnika, ker je makedonski državljan, ni dopustna. Skladno z navedeno določbo torej makedonskemu državljanu ni dovoljeno nalagati tožniške varščine, četudi nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Zahteva po založitvi varščine seveda toliko bolj ni dopustna v primeru, ko ga ima.5 Vprašanje kraja stalnega prebivališča tretjega tožnika tako ni pravno pomembno in zato tudi ne (ne)pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje glede te okoliščine, povzeta iz izpisa CRP na list. št. 10.6

9.Ker niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Toženec s pritožbo ni uspel, zato je dolžan tožnikom povrniti priznane stroške pritožbenega postopka (210 točk7 za sestavo odgovora na pritožbo po tar. št. 22/2 Odvetniške tarife8 v zvezi s prvim odstavkom 7. člena OT, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV) v skupnem znesku 156,79 EUR.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.

2V nadaljevanju CRP.

3Ur. l. RS - MP, št. 11/97; v nadaljevanju BMKPP.

4Ur. l. RS, št. 56/99 s spremembami in dopolnitvami; ZMZPP.

5Prim. VSL sklep I Cpg 166/2022 z dne 24. 5. 2022 (tč. 9-12 obrazložitve), v katerem je sodišče uporabilo Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (Ur. l. RS - MP, št. 13/15, 16/15; BRSPP), katerega določba prvega odstavka 17. člena je identična določbi prvega odstavka 16. člena BMKPP.

6Tudi pravilnosti te ugotovitve pritožba sicer ne izpodbija.

7Nagrado je sodišče odmerilo od vrednosti spornega predmeta 5.000 EUR. Toženec je namreč zahteval založitev tožniške varščine v tej višini.

8Ur. l. RS, št. 2/15 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju OT.

Zveza: