Jedro

Prenehanje delovnega razmerja zaradi finančne reorganizacije po 51. členu ZPPSL je zakonito, če je delodajalec ob sprejetem programu in ob drugih določbah prvega do četrtega člena navedenega člena, upošteval tudi merila, ki jih določa peti odstavek. Le na podlagi teh meril lahko delodajalec odloči, katerim delavcem bo prenehalo delovno razmerje. ZPPSL je v razmerju do ZDR poseben predpis. Določbe ZDR je uporabiti le v primeru, če ZPPSL posameznih vprašanj ne ureja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa predsednika uprave tožene stranke št. PDR 52/99 z dne 6.12.1999 in komisije za varstvo pravic z dne 1.2.2000, na podlagi katerih je tožnici po določbi 51. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 do 52/99, v nadaljevanju: ZPPSL) prenehalo delovno razmerje zato, ker je bilo njeno delovno mesto ukinjeno oziroma ker je prišlo pri toženi stranki do finančne reorganizacije. Tožnica je delala na delovnem mestu komercialistke. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da tožena stranka ni predložila dokazov o tem, da je bil izveden postopek po navedeni določbi ZPPSL.

Predložila je le načrt finančne organizacije (listina B2). Tožena stranka predvsem ni upoštevala meril, ki so določena v petem odstavku navedenega člena.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke. Soglašalo je z dejanskimi in pravnimi ugotovitvami sodišča prve stopnje. Iz vsebine petega in šestega odstavka 51. člena ZPPSL je sklepalo, da mora delodajalec po tej določbi sestaviti program, ki ni enak kot program iz 35. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93, v nadaljevanju: ZDR). Določbe ZDR je treba uporabiti tudi v postopku prisilne poravnave, če ni v ZPPSL drugače določeno. Tožena stranka bi torej v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnice morala izvesti postopek po navedeni določbi ZPPSL, predložiti pa bi morala tudi dokaze o izvedenem postopku, česar pa ni storila. Dokazno breme, da je bil postopek zakonito izveden, je na delodajalcu - toženi stranki.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je razveljavitev izpodbijane sodbe. Navajala je, da sta sodišči sprejeli zmotno stališče, da je na podlagi 51. člena ZPPSL treba uporabiti merila, ki veljajo v delovnopravni zakonodaji. Ta člen ne določa, da bi se pri določanju delavcev, ki jim na njegovi podlagi preneha delovno razmerje, uporabila merila, ki se po ZDR uporabljajo za delavce, katerih delo trajno ni potrebno. Navedeni člen ZPPSL ne pozna omejitev pri določanju delavcev, katerim preneha delovno razmerje. Tožena stranka je merila upoštevala. Tožnica za delo ni bila sposobna in je tožena stranka obdržala na delu tiste delavce, ki so bili delovno aktivni.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju: ZPP) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočne sodbe sodišč druge stopnje, zato jo je dovoljeno vložiti le izjemoma pod pogoji in zaradi razlogov, ki so v 367. in 370. členu ZPP izrečno navedeni. Na podlagi določbe 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. Revizija uveljavlja le revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, zato je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo le v zvezi s tem razlogom.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno. Za odločitev v tem sporu je treba uporabiti novelo ZPPSL, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 39/97 in ki je začela veljati 1.7.1999. Spremenjeni 51. člen, ki je pravna podlaga za odločitev, v prvih štirih odstavkih določa postopek za ugotavljanje delavcev, ki jim preneha delovno razmerje zaradi finančne reorganizacije. Ta postopek, katerega ugotovitve sodijo v dejansko podlago sodbe, je bil po dokaznih zaključkih sodišča prve stopnje, ki mu je sodišče druge stopnje pritrdilo, izveden le delno. Sprejet je bil le načrt finančne reorganizacije tožene stranke. Revizijsko sodišče je na podlagi tretjega odstavka 370. člena na takšno dejansko stanje vezano, ker ga na revizijski stopnji ni dovoljeno izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP). Že samo zaradi tega sta sklepa tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnice, nezakonita, izpodbijana sodba pa je pravno pravilna.

To sodišče je v več sodbah sprejelo stališče, da je po določbi 51. člena ZPPSL zaradi finančne reorganizacije predpisan drugačen postopek in drugačni razlogi za prenehanje delovnega razmerja, kot jih določajo 33. in naslednji členi ZDR (tako je bilo odločeno v sodbah opr. št.: VIII Ips 38/99 z dne 11.5.1999, Zbirka odločb 1998 - 2000, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Delovno socialni oddelek, GV Založba, Ljubljana, 2001, s. 257 do 262; VIII Ips 183/98 z dne 17.11.1998, VIII Ips 184/98 z dne 22.12.1998, VIII Ips 185/98 z dne 1.12.1998, VIII Ips 66/2002 z dne 26.11.2002; glej tudi obrazložitev Odločbe US RS, št. U-I-17/94, Uradni list RS, št. 74/94). Ta določba ZPPSL je v razmerju do navedenih določb ZDR posebna določba, ki velja le za razloge prenehanja delovnega razmerja, ki jih navaja. Takšno stališče pravilno zastopata tudi sodišče prve (predvsem obrazložitev na 7. strani zgoraj) in sodišče druge stopnje (obrazložitev na drugi strani spodaj). Nasprotne navedbe v reviziji zato niso točne.

Iz vsebine 51. člena ZPPSL izhaja, da mora delodajalec izvesti postopek v skladu z navedenim členom, da torej mora pri določanju delavcev, ki jim bo prenehalo delovno razmerje, upoštevati določbe postopka (prvi do četrti odstavek) in merila (peti odstavek) za prenehanje delovnega razmerja. Zaradi tega je pravno zmotno stališče v reviziji, da ta člen ne določa nobenih omejitev pri določanju delavcev, katerim preneha delovno razmerje.

Tožena stranka ni navajala in tudi ni dokazala, da je izvedla postopek za ugotavljanje (ne)zmožnosti (sposobnosti) tožnice za opravljanje dela. Ravnanje tožene stranke, ki se je kljub ugodnim ocenam tožničinega dela, odločila za prenehanje njenega delovnega razmerja, kot navaja v pritožbi (list. št. 38 spisa), zaradi njene (zdravstvene) nezmožnosti, je tudi nesocialno in v nasprotju z načeli pravne in socialne države (2. člen Ustave Republike Slovenije).

Ker ni podan razlog, zaradi katerega je bila revizija vložena, jo je revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).