Jedro

Poprava pomote v odločbi z dne 21. 2. 2011 ne pomeni poprave, zaradi katere bi bila odločba za tožnico neugodna, saj je tudi po popravi pomote z odločbo odločeno, kot pred tem, da se pritožba zavrne. Zato ni mogoče šteti, da bi popravljena odločba pričela pravno učinkovati šele z vročitvijo popravnega sklepa tožnici in da bi šele odtlej tožnici tekel 30-dnevni rok za vložitev tožbe.

Izrek

Tožba se zavrže. Stroškovni zahtevek Občine A. se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je 22. 4. 2011 vložila tožbo zoper odločbo Upravne enote Litija št. 359-12/2010-13 z dne 17. 9. 2010, s katero je ta ugotovila, da je izkazana javna korist za novogradnjo obvoznice v A. na cesti R 2 – 416 – odsek 1346 in 1347 (v 1. točki izreka), odločila, da se na podlagi ugotovljene javne koristi dovoli uvedba postopka razlastitve delov nepremičnin parcelna št. 439/1, 439/2 in 439/3, vse k.o. ..., last tožnice in B.B., vsakega do 1/2 (v 2. točki izreka), odredila, da se v zemljiški knjigi pri navedenih nepremičninah zaznamuje začetek razlastitvenega postopka (v 3. točki izreka), navedla, da dokler razlastitveni postopek ni pravnomočno končan, ni dopusten promet z navedenimi nepremičninami ali njihovo bistveno spreminjanje (v 4. točki izreka) in ugotovila, da stroški postopka niso zaznamovani (v 5. točki izreka). Ministrstvo za okolje in prostor je njeno pritožbo zoper navedeno izpodbijano odločbo upravne enote zavrnilo s svojo odločbo št. 35020-40/2010-2 z dne 21. 2. 2011. Kot izhaja iz dokumentacije v upravnih spisih v zadevi, je bila ta odločba tožnici vročena 12. 3. 2011 (tako izkazuje s strani tožnice podpisana vročilnica v dokumentaciji upravnih spisov).

Po 1. odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, ZUS-1) je tožbo treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Glede na to, da je bila tožnici odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 35020-40/2010-2 z dne 21. 2. 2011, s katero je bil postopek končan, vročena 12. 3. 2011, se je 30-dnevni rok za vložitev tožbe iztekel z dne 11. 4. 2011 (zadnji dan). Tožba bi bila pravočasna, če bi jo sodišče prejelo najkasneje na dan 11. 4. 2011, če bi jo tožnica vložila neposredno pri tem sodišču ali poslala po pošti z navadno poštno pošiljko (1. odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku). Pravočasna bi bila tudi, če bi jo tožnica tega dne (11. 4. 2011) priporočeno oddala na pošto (2. odstavek 29. člena ZUS-1). Tožnica pa je, po povedanem, tožbo vložila 22. 4. 2011, kar izhaja iz tožbi pripete pisemske ovojnice s potrdilom pošte o oddaji tega dne priporočene pošiljke. Kot izhaja iz prejemnega žiga na tožbi, je sodišče tožbo prejelo 26. 4. 2011. Ker je bila tožba vložena po poteku zakonskega roka za vložitev tožbe iz 1. odstavka 28. člena ZUS-1, je prepozna. Rok za vložitev tožbe je procesni in prekluzivni rok. To pomeni, da vložitve tožbe kot procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe.

Glede na to je sodišče moralo na podlagi 2. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavreči. Na tak razlog mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (2. odstavek citiranega člena). V skladu s 3. odstavkom tega člena je v zadevi odločeno po predsednici senata.

Sodišče še dodaja, da je kljub izdaji sklepa drugostopenjskega organa z dne 21. 3. 2011 (v zvezi s sklepom o popravi pomote z dne 3. 5. 2011) o popravi pomote v odločbi z dne 21. 2. 2011 - drugostopenjski organ je v svoji odločbi popravil izrek, ki se je glasil „v preostalem se pritožba zavrne“, tako da se pravilno glasi „pritožba se zavrne“ - rok 30 dni za vložitev tožbe (zoper odločbo prvostopenjskega organa z dne 17. 9. 2010) pričel teči z vročitvijo te odločbe drugostopenjskega organa, kot je bila tožnica v pravnem pouku odločbe pravilno poučena. V pravnem pouku popravnega sklepa z dne 21. 3. 2011 drugostopenjski organ tudi ni navedel drugače, torej da bi tožbo zoper prvostopenjsko razlastitveno odločbo bilo mogoče vložiti v 30-dnevnem roku od vročitve tega sklepa. Očitno pomoto v odločbi organ lahko popravi vsak čas, torej kadarkoli, tudi po njeni pravnomočnosti, popravek pomote pa ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba (1. odstavek 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 80/99 do 8/2010, ZUP). Iz popravnega sklepa je razvidno, da je bila z njim popravljena očitna pomota v odločbi z dne 21. 2. 2011 (izreku), saj je iz obrazložitve odločbe razvidno, da je organ presodil in tako izrecno navedel, da pritožba ni utemeljena, in da jo je bilo treba zavrniti na podlagi 1. odstavka 248. člena Zakona o upravnem postopku, ker je neutemeljena; to pa pomeni, da je v odločbi (izreku) šlo za pomotni zapis stvarno izjavljene volje organa, in da je s popravnim sklepom organ pomoto popravil ter da ni šlo za spremembo odločitve. Tako pa je v popravnem sklepu drugostopenjski organ tudi navedel, namreč da je iz obrazložitve odločbe z dne 21. 2. 2011 jasno razvidna njegova volja, da se pritožba zavrne v celoti in da je napaka v odločbi (izreku) nastala pri prepisovanju. Prav tako je v popravnem sklepu izrecno navedel, da ima popravek odločbe pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. To pa pomeni, da je z vročitvijo drugostopenjske odločbe tožnici postala prvostopenjska odločba zanjo dokončna ter je za tožnico pričel teči rok za vložitev tožbe (1. odstavek 23. člena ZUS-1). Iz 1. odstavka 223. člena ZUP sicer izhaja, da učinkuje popravljena odločba, ki je za stranko neugodna, od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe. To določbo pa je po mnenju sodišča treba razlagati (ob uporabi tudi logične, teleološke in sistemske razlage) v pomenu, da učinkuje popravljena odločba od dneva vročitve sklepa o popravi pomote (le) v primeru, če je odločba za stranko neugodna šele po popravi pomote oziroma šele glede na popravo pomote (v tem pomenu določbo razlaga tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. X Ips 374/2005 z dne 1. 7. 2009). Poprava pomote v odločbi z dne 21. 2. 2011 pa ne pomeni poprave, zaradi katere šele bi bila odločba za tožnico neugodna, saj je tudi po popravi pomote z odločbo odločeno, kot pred tem, da se pritožba zavrne. Zato ni mogoče šteti, da bi popravljena odločba pričela pravno učinkovati šele z vročitvijo popravnega sklepa tožnici in da bi šele od vročitve tega sklepa tožnici tekel 30-dnevni rok za vložitev tožbe v predmetni razlastitveni zadevi (enako stališče je zavzelo Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 184/2009 z dne 4. 6. 2009).

Tožnica v tožbi netočno navaja, da vlaga tožbo zoper odločbo prve stopnje z dne 17. 9. 2010 v skladu s pravnim poukom v odločbi druge stopnje z dne 21. 2. 2011 in v popravnem sklepu z dne 21. 3. 2011. Tožba v skladu s pravnim poukom v odločbi druge stopnje ni vložena, saj ni vložena v 30 dneh od dne, ko je bila tožnici ta odločba vročena (to je do dne 11. 4. 2011). V pravnem pouku popravnega sklepa z dne 21. 3. 2011 pa je drugostopenjski organ navedel, da tožnica ta sklep, in ne prvostopenjsko razlastitveno odločbo, lahko izpodbija v roku 30 dni od vročitve sklepa. Torej ne gre za to, da bi tožnica predmetno tožbo vložila prepozno, ker bi se ravnala po pravnih poukih na odločbah oziroma sklepih, ki so ji bili s strani organa druge stopnje izdani in vročeni.

Stroškovni zahtevek stranke z interesom pa je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče (med drugim) tožbo zavrže, nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.