Jedro

Predlagateljica ni izkazala, da je zakoniti razlog za obnovo sodnega postopka vsaj verjeten (saj sodišče v tem postopku ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, na katero bi oprlo svojo sodbo, in ki bi ga bilo glede na nova dejstva in nove dokaze mogoče ugotoviti drugače ter spor rešiti za predlagateljico ugodneje), je sodišče na podlagi 1. odstavka 100. člena ZUS-1 njen predlog za obnovo postopka moralo zavreči.

Izrek

Predlog za obnovo postopka se zavrže.

Obrazložitev

A.A. je 7. 4. 2010 vložila predlog za obnovo postopka, ki je bil pravnomočno končan s sodbo tega sodišča opr. št. U 1775/2008-16 z dne 23. 2. 2010, s katero je le-to ugodilo tožbi ter odpravilo delno odločbo Upravne enote Tržič, šifra 321-56/92-6, 362-7/93-3, 301-23/93-6 z dne 5. 2. 2008 in 1. točko izreka odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 4903-20/2007-18 z dne 4. 6. 2008 ter zadevo vrnilo navedeni upravni enoti v ponovni postopek. Predlog za obnovo postopka vlaga iz razloga po 1. točki 1. odstavka 96. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je zvedela za nova dejstva in našla nove dokaze, na podlagi katerih bi bil spor zanjo ugodno rešen, če bi se nanje sklicevala oziroma jih uporabila v prejšnjem postopku. Novo dejstvo je dejanska okoliščina zasebne lastnine druge osebe na vodotoku, vzporednem s ..., 50 metrov od iztoka vode MHe ... v ..., ki je obstajala že v času, ko je bil izdan prvostopni upravni akt, vendar pa zanjo predlagateljica ni vedela in je zato tudi ni mogla uveljaviti v prejšnjem postopku. Predlagateljica dalje navaja, da je sodišče v citirani sodbi navedlo, da je našlo razloge za odpravo odločbe prvostopnega organa le glede nepremičnine s parc. št. 477/6. Glede te parcele pa je sodišče presodilo, da zaključka o možnosti njene vrnitve v naravi ni mogoče opirati na listinsko dokumentacijo upravnih spisov, iz katere izhaja, da je vodotok umetno zgrajen objekt - vodni kanal, ki na podlagi 182. in 183. člena Zakona o vodah (ZV-1) ni postal last RS, pač pa da bi bilo treba pravilno dejansko stanje ugotoviti v postopku ob sodelovanju Republike Slovenije - glede na določbo 1. odstavka 182. člena ZV-1. Predlagateljica trdi, da parcela št. 477/6 k.o. ... ni naravno ali grajeno javno dobro ali vodna infrastruktura, temveč zgrajen vodni kanal, ki pripelje vodo do Hidroelektrarne ..., ki je bil v času podržavljenja v lasti pokojnega upravičenca B.B. in kasneje v lasti tožeče stranke. Predlagateljica je bila glede na določbe ZV-1 prepričana, da so dokazi iz spisne dokumentacije dovolj prepričljivi. Takšnega prepričanja so bili v upravnem postopku tudi strokovni izvedenci gradbene stroke. V upravnem spisu se je nahajalo izvedensko mnenje sodnega cenilca in izvedenca kmetijske in gozdarske stroke C.C. z dne 20. 2. 2008. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da je parcela št. 477/6 sestavni del Hidroelektrarne ..., ki je bila zgrajena leta 1907. Vzporedno s strugo ... poteka namreč odprt vodni kanal v dolžini cca 460 metrov, ki je funkcionalni objekt k mali Hidroelektrarni ..., zgrajen v času gradnje hidroelektrarne. Obravnavani objekt je v katastrskem elaboratu izveden pod parcelo št. 477/6 (vodotok) grajeno vodno telo. Celotna struga grajenega kanala od zapornic na … do zajetja pred turbino elektrarne je izdelana v železobetonski oziroma betonski izvedbi. Tudi Geodetska uprava Republike Slovenije je opravila ogled na terenu, kjer je bilo ugotovljeno, da je predmetno zemljišče v celoti uporabljeno kot funkcionalni objekt za potrebe hidroelektrarne. Iz izjave Agencije Republike Slovenije za okolje z dne 5. 12. 2008 prav tako izhaja, da predmetno zemljišče z dnem uveljavitve ZV-1 ni prešlo v last Republike Slovenije. Bistveno pa je, da je predlagateljica pridobila dokaz o tem, da je vodotok št. parcele 468 v izmeri 10.237 m2 v celoti v zasebni lasti petih fizičnih oseb, in sicer za potrebe njihovih malih hidroelektrarn. Enako velja za obe elektrarni D., ki se nahajata približno 800 metrov pred zajetjem MHe ...; vodotoka parcela št. 594 in 213/22 k.o. ... sta v lasti D. kot pravne osebe. To pa je dejstvo, ki opravičuje obnovo predmetnega sodnega postopka. Noben izvedenec ne more podati drugačnega mnenja od tistega, kar določa ZV-1. Zgrajeni umetni kanal je namenjen obratovanju Hidroelektrarne ... in je na njem možno pridobiti lastninsko pravico, zato je po mnenju predlagateljice možna njegova vrnitev upravičencu v last in posest. Predlagateljica se v dokazne namene sklicuje na tožbi priložene dokaze in že pred tem predložene dokaze in meni, da bi vsi ponujeni dokazi skupaj pripeljali do drugačne odločitve, kot je sprejeta v sodbi z dne 23. 2. 2010. Sodišče je moralo predlog za obnovo sodnega postopka zavreči iz naslednjih razlogov: Po 1. točki 1. odstavka 96. člena ZUS-1 (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 odl. US, 107/09 odl. US) se postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, na predlog stranke obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali če najde nove dokaze ali dobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bil spor zanjo ugodneje rešen, če bi se nanje sklicevala ali če bi jih uporabila v prejšnjem postopku. Po 2. odstavku citiranega člena se sme zaradi razlogov iz 1. točke 1. odstavka (96. člena ZUS-1) obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje. Po 3. odstavku citiranega člena se zaradi razlogov iz 1., 2. in 5. do 9. točke 1. odstavka (96. člena ZUS-1) sme dovoliti obnova samo, če se stranka brez lastne krivde ni mogla sklicevati nanje v prejšnjem postopku.

Predlagateljica je vložila predlog za obnovo postopka, pravnomočno končanega s sodbo opr. št. U 1775/2008-16 z dne 23. 2. 2010. S to sodbo je sodišče odpravilo delno odločbo prvostopnega upravnega organa z dne 5. 2. 2008, s katero je le-ta pokojnemu B.B. kot upravičencu vrnil v last in posest Hidroelektrarno ..., stoječo na parc. št. 477/2, stavbišče 259 m2, parc. št. 477/5, pot 195 m2, dvorišče 194 m2, dvorišče 64 m2, gospodarsko poslopje 13 m2, parc. št. 477/6, vodotok 8.338 m2, parc. št. 477/8, funkcionalni objekt 30 m2, vse k.o. ..., in za zavezanko za vračilo v last in posest določil tožečo stranko (in odpravilo tudi 1. točko izreka odločbe Ministrstva za okolje in prostor z dne 4. 6. 2008, s katero je le-to v izreku prvostopne odločbe za tožečo stranko firmo spremenilo tako, da je iz besedne zveze "javno podjetje za distribucijo električne energije" izvzelo besedo "javno"). Sodišče je odločbo prvostopnega organa odpravilo, ker je glede parcele št. 477/6, v zvezi s katero je tožeča stranka uveljavljala oviro za vrnitev v naravi po 3. točki 1. odstavka 19. člena ZDen, presodilo, da v postopku ugotovljeno dejansko stanje ni dajalo podlage za zaključek, da je vrnitev v naravi mogoča, kajti ugotovitveni postopek ni bil voden s sodelovanjem Republike Slovenije, ob tem ko je parcela št. 477/6 po zemljiškoknjižnem in zemljiškokatastrskem stanju vodotok, tako v zemljiški knjigi vpisano zemljišče pa je z uveljavitvijo ZV-1 postalo last Republike Slovenije, če je tedaj bilo javno dobro, splošno ljudsko premoženje, družbena last ali so na njem pravne osebe imele pravico uporabe.

Predlagateljica uveljavlja obnovitveni razlog po 1. točki 1. odstavka 96. člena ZUS-1, in sicer se kot na nova dejstva sklicuje na dejanske okoliščine, ki jih je ugotovila šele po zaključku postopka, obstajale pa so že v času prejšnjega postopka, da so parcele št. 468 k.o. ... ter 594 in 213/22 k.o. T..., ki so vodotoki, v lasti fizičnih in zasebnih pravnih oseb in jih te koristijo za potrebe svojih elektrarn (in prilaga kot dokaze zemljiškoknjižne izpiske za navedene parcele, natisnjene na dan vložitve predloga, ter potrdilo z dne 19. 3. 2010 o zemljiškokatastrskih podatkih za parc. št. 468); glede na to bi po njenem mnenju tudi parcela št. 477/6, vpisana kot vodotok, ki pa je po njenem zatrjevanju umetno zgrajen vodni kanal in funkcionalni objekt k mali hidroelektrarni ..., morala biti vrnjena v denacionalizaciji pokojnemu upravičencu B.B. v last in posest (v dokazne namene prilaga še listine, iz katerih izhaja, da je bil po naročilu predlagateljice v l. 2008 izdelan elaborat za spremembo vrste rabe parcele v funkcionalni objekt, izvedensko mnenje z dne 20. 2. 2008 o lastnostih zemljišča predmetne parcele, mnenje Agencije RS za okolje z dne 5. 12. 2008, foto posnetek dovodnega kanala ter koncesijsko pogodbo z dne 24. 2. 2009).

Iz povedanega izhaja, da predlagateljica uveljavlja obnovitveni razlog po 1. točki 1. odstavka 96. člena ZUS-1 ter da sodišče v postopku, v katerem je izdalo sodbo z opr. št. U 1775/2008-16 z dne 23. 2. 2010, ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, na katero bi oprlo sodbo, pač pa je odločilo na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, v katerem je bila izdana delna odločba prvostopnega organa z dne 5. 2. 2008. Z ozirom na to po (spredaj citiranem) 2. odstavku 96. člena ZUS-1 obnove predmetnega sodnega postopka ni mogoče dovoliti.

Iz 1. odstavka 100. člena ZUS-1 izhaja, da sodišče zavrže predlog za obnovo s sklepom, če ugotovi, da je predlog vložila neupravičena oseba ali je bil vložen prepozno ali da stranka ni izkazala, da je zakoniti razlog za obnovo vsaj verjeten. Ker po povedanem predlagateljica ni izkazala, da je zakoniti razlog za obnovo sodnega postopka vsaj verjeten (saj sodišče v tem postopku ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, na katero bi oprlo svojo sodbo, in ki bi ga bilo glede na nova dejstva in nove dokaze mogoče ugotoviti drugače ter spor rešiti za predlagateljico ugodneje), je sodišče na podlagi 1. odstavka 100. člena ZUS-1 njen predlog za obnovo postopka moralo zavreči.