Jedro

ZDR-1 izrecno določa, da se poskusno delo lahko podaljša le v primeru začasne odsotnosti z dela in je tako nezakonito podaljšanje poskusnega dela, če delavec ni začasno odsoten z dela v času, ki je določen za opravo poskusnega dela po pogodbi o zaposlitvi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje: - spremeni v točki I/1 tako, da se glasi: "I/1. Redna odpoved z dne 28. 10. 2016, s katero je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi z dne 25. 9. 2016, št. ..., je nezakonita." - razveljavi v točkah I/2, I/3 in I/4 ter točki II, razen v delu, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je: redna odpoved z dne 28. 10. 2016, s katero je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi z dne 25. 9. 2016, št. ..., nezakonita (I/1. točka izreka); da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še traja (I/2. točka izreka); da je tožena stranka dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo in ga prijaviti v zavarovanje (I/3. točka izreka); da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati plačo za mesec november 2016 v bruto znesku 570,10 EUR in od tega zneska obračunati in odvesti davke in prispevke ter tožeči stranki izplačati neto plačo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 11. 11. 2016 dalje do plačila, vse v roku 8 dni, pod izvršbo (I/4. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške tega delovnega mesta (II. točka izreka).

2. Tožnik podaja pravočasno pritožbo zoper izpodbijani del sodbe, saj za izpodbijanje odločitve, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, nima pravnega interesa, in navaja, da je tožena stranka dejansko tožniku podaljšala poskusno delo še za en mesec in to že po poteku poskusnega dela. Ocenjuje, da je bila pogodba o zaposlitvi nezakonito odpovedana zato, ker zakonska določba omejuje institut podaljšanja poskusnega dela zgolj v primeru bolezni, kar pa ni bil konkretni primer. Sodišče zmotno tolmači zakonsko določilo, da se poskusno delo lahko podaljšuje v okviru šest mesečnega roka, kar pa ne drži. Tožnik je pojasnil, da mu je bilo vsiljeno že enomesečno poskusno delo, podaljšanja pa tožnik ni mogel odkloniti, ker bi sicer ostal na cesti. Gre za nezakonito podaljšanje poskusnega dela, pri čemer je tožnik navedel zadevo opr. št. Pdp 125/2007, kjer sodišče izrecno ugotovi, da tudi ob soglasju delavcu ni mogoče podaljšati poskusnega dela iz zakonsko nedopustnih razlogov. Podobni so zaključki sodbe Pdp 717/2012, ki podaljšanje poskusnega dela vežejo zgolj na primere začasne odsotnosti dela. Izrecno stališče sodbe je, da lahko delodajalec delavcu le v primeru začasne odsotnosti poskusno delo za čas odsotnosti podaljša, ne more pa mu ga podaljšati iz drugega razloga.

Enako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi VIII Ips 222/2016, pri čemer sodišče navede tudi vprašanja in kogentno določene izjeme za podaljšanje poskusnega dela. Sodba se tudi izrecno opredeli do vprašanja omejitve avtonomije pogodbenih strank. V konkretnem primeru je šlo za podaljšanje poskusnega dela za tožnika, ki ni bil odsoten. Sodišče je tožnikovo izpovedbo ocenilo kot neverodostojno, čeprav je pojasnil svoje videnje ocen komisije in svojega dela in v zvezi s tem pojasnil, da so občasne težave pri pripravi obrokov tičale v problemu organiziranosti na novo postavljenega pogona tožene stranke za več enot vrtca in ne česa drugega. Tožnik je bil žrtev neorganiziranosti tožene stranke. Glede peke palačink je pojasnil, da je osebje, ki je opravljalo delo predhodni dan, pripravilo premalo surovin. Prav tako pa so mu pri peki palačink, poleg peke palačink predhodno naložili vsa mogoča druga opravila, sama peka pa je bila ovirana iz tehničnih razlogov. Tožnik priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Tožena stranka podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožnika ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožnika v celoti zavrne in mu naloži v plačilo stroške postopka. Sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, ki določa, da neuspešno opravljeno poskusno delo na podlagi 5. alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih eden od utemeljenih razlogov za podajo redne odpovedi s strani delodajalca. Sodišče tudi obrazloži, da v kolikor se stranki ne bi sporazumeli za podaljšanje poskusnega dela, bi imela tožena stranka že po ugotovitvah komisije z dne 28. 9. 2016 pravico, da mu poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ne drži, da je podaljševanje poskusnega dela vselej nezakonito. Tožena stranka se ne strinja glede vsiljenosti sporazuma o novem mesecu poskusnega dela. Sodišče je pravilno štelo, da je poskusno delo namenjeno temu, da se obe stranki o delovnem razmerju prepričata, ali je medsebojno sodelovanje mogoče v smislu pogodbe o zaposlitvi. ZDR ščiti delavca pred samovoljo, v tem smislu tudi ne dovoljuje enostranskega podaljšanja dela izven taksativno naštetih razlogov, vendar je šlo v konkretnem primeru odločitev tožene stranke tožniku v korist. Tožena stranka navaja, da tožnik pavšalno navede, da so bile izjave zaposlenih izsiljene ter da je šlo za zlorabo procesnih pravic, vendar pa navedenega z ničemer ne utemelji. Tožnik ni izkazal samostojnosti pri delu, prav tako ni izkazal interesa za delo. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče ni storilo bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepravilno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

6. Sodišče je izvedlo dokaze s prečitanjem listinske dokumentacije, ki sta jo predložila tožnik in tožena stranka ter zaslišalo tožnika in ravnateljico tožene stranke A.A., pri čemer zaslišanja predlaganih prič ni izvedlo, ker je štelo, da so bile okoliščine dovolj razjasnjene za odločitev. Iz izvedenih dokazov izhaja, da je tožnik sklenil s toženo stranko pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas/polni delovni čas št. ... dne 31. 8. 2016 in sicer za delovno mesto kuhar IV. Ob navedenem pogodba o zaposlitvi v 7. členu ureja poskusno delo in določa, da delavec opravlja poskusno delo v trajanju en mesec od pričetka dela v zavodu. Poskusno delo se podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela med poskusnim delom v skladu s KP VIZ. V času trajanja poskusnega dela lahko delavec redno odpove pogodbo o zaposlitvi s 7-dnevnim odpovednim rokom. Sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka tožniku izdala sklep o poskusnem delu z dne 27. 10. 2016 in podala oceno o neuspešno opravljenem poskusnem delu, pri čemer iz sklepa izhaja, da tožnik ni pokazal interesa za delo, da ni bil prizadeven, predvsem pa ni izpolnil naloženih nalog in zadolžitev. Iz predhodnega sklepa o poskusnem delu z dne 28. 9. 2016 pa izhaja, da se je ravnateljica kljub ugotovljenim dejstvom komisije o tem, da tožnik v enem mesecu ni opravil poskusnega dela, odločila za upoštevanje olajševalnih okoliščin zaradi vzpostavitve novega načina delovanja kuhinje (priključitev razdelilne kuhinje za oskrbovanje 10 oddelkov) ter je predlagala, da se na pisno soglasje tožnika poskusno dobo izjemoma podaljša za en mesec in se nato sprejme dokončna odločitev o nadaljnjem sodelovanju. Sodišče je ugotavljalo tudi, da tožnik dne 10. 10. 2016 ni pripravil zajtrka in glavne jedi, zajtrk za tri oddelke še ni bil pripravljen, prav tako ni pripravil glavne jedi, mesne štruce, ki je ni pričel pravočasno pripravljati, prav tako dne 11. 10. 2016 ni uspel pripraviti palačink v skladu z normativom za peko palačink, zato so mu morali pomagati drugi kuharji.

7. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 s sprem. - ZDR-1) v 9. členu ureja omejitev avtonomije pogodbenih strank in določa, da sta pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi in v času trajanja delovnega razmerja delodajalec in delavec dolžna upoštevati določbe tega in drugih zakonov, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca (prvi odstavek). Ob navedenim drugi odstavek 9. člena ZDR-1 določa, da se s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa ta zakon. ZDR-1 v drugem odstavku 125. člena določa, da poskusno delo traja največ 6 mesecev, pri čemer se poskusno delo lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela. Ob navedenem četrti odstavek istega člena tudi določa, da če delodajalec v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi.

8. Kot že navedeno ZDR-1 izrecno določa, da se poskusno delo lahko podaljša le v primeru začasne odsotnosti z dela in je tako nezakonito podaljšanje poskusnega dela, če delavec ni začasno odsoten z dela v času, ki je določen za opravo poskusnega dela po pogodbi o zaposlitvi (sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 25/2007, Pdp 717/2012). Sodišče je zmotno štelo, da je tožena stranka lahko tožniku podaljšala poskusno delo, ker poskusno delo ni trajalo več kot 6 mesecev, kar je zakonsko določen maksimum, pri čemer je sodišče štelo tudi kot nerelevantno, čeprav je tožnik na to opozarjal ves čas postopka in tudi v pritožbi, da njegova pogodba o zaposlitvi izrecno določa poskusno delo v trajanju en mesec od pričetka dela v zavodu.

9. Iz izvedenih dokazov tudi izhaja, da je tožnik dne 28. 9. 2016 podpisal dodatek k pogodbi št. ... z dne 25. 8. 2016, pri čemer je bil edini razlog za podpis aneksa, da se pogodbeni stranki dogovorita o podaljšanju poskusnega dela do 5. 11. 2016. Sodišče je ugotovilo, da sta podpisali aneks k pogodbi o zaposlitvi in da je tožnik podpisal aneks po premisleku, zato sodišče ni dvomilo, da obstaja soglasje volj. Tožnik je ob navedenem ves čas postopka zatrjeval, da je bil prisiljen podpisati navedeni aneks, saj bi sicer ostal brez zaposlitve. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik podpisal aneks k pogodbi o zaposlitvi, ki pa je ničen in torej ne velja, saj je bilo podaljšanje poskusnega dela nezakonito in ni šlo za podaljšanje poskusnega dela zaradi začasne odsotnosti in ker je bilo poskusno delo daljše kot je to določeno v KP VIZ. Kot že navedeno 9. člen ZDR-1 izrecno določa, da se s pogodbo o zaposlitvi oziroma kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavce ugodnejše, kot to določa ta zakon.

10. Sodišče ni upoštevalo Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 52/1994 s sprem. - KP VIZ), ki je sicer obvezujoče materialno pravo, kar med strankama niti ni bilo sporno, pri čemer se tudi pogodba o zaposlitvi izrecno sklicuje na - kolektivno pogodbo veljavno za področje vzgoje in izobraževanja. Navedena veljavna KP VIZ v 24. členu ureja poskusno delo in določa, da poskusno delo za posamezna dela znaša največ - za dela od I. do IV. skupine zahtevnosti en mesec, pri čemer je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto "kuhar IV", pri čemer tudi iz opisa delovnega mesta izhaja, da gre za TR IV, PR 14-24 s poskusnim delom en mesec. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče odločilo, da je redna odpoved z dne 28. 10. 2016, s katero je tožena stranka odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi z dne 25. 9. 2016, nezakonita.

11. V nadaljevanju je pritožbeno sodišče razveljavilo odločitev o tem, da delovno razmerje tožniku pri toženi stranki ni prenehalo in še traja ter da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in ga prijaviti v zavarovanje ter tožniku izplačati plačo za sporno obdobje v bruto znesku 570,10 EUR z odvodom davkov in prispevkov in neto izplačilom. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje odločiti še o navedenih tožbenih zahtevkih, saj izpodbijana sodba glede tega nima razlogov.

12. Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.