Jedro

Nekonkretizirane navedbe o funkcijski in zasebni prepletenosti treh sodnikov, ki obravnavajo zadeve, v katerih je predlagateljica stranka postopka, ne dajejo podlage za ugotovitev, da je ogrožena objektivna nepristranskost sojenja. Trditve o pristranskosti posamezne sodnice ali sodnika lahko sicer pomenijo razlog za izločitev, ne morejo pa per se pomeniti razloga za prenos krajevne pristojnosti

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je v več zadevah, ki tečejo pred Okrožnim sodiščem A. (P 52/2018, P 57/2019 (obravnavana zadeva), P 109/2018, P 151/2018 in N 134/2017), z enotno vlogo Vrhovnemu sodišču predlagala, naj v skladu z določbo 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za obravnavanje zadev določi drugo stvarno pristojno sodišče. V utemeljitev predloga navaja, da obstajajo tehtni razlogi, da Okrožno sodišče A. v zadevah ne sodi, saj so sodniki, ki sodijo v obravnavanih zadevah (B. B., C. C. in D. D.), zasebno in funkcijsko povezani med seboj in z nasprotno stranko. Navaja, da je predsednik sodišča in okrožni sodnik B. B. prijateljsko povezan z E. E. - njenim bivšim partnerjem (skupno preživljanje dopustov), s katerim sta v sporu. Sodnica C. C. je članica sodnega sveta skupaj s pooblaščenko nasprotne stranke; prav tako pa je v zvezi z ravnanji pooblaščenke toženke na OZS podala "zahtevo za primerno ravnanje", kar kaže na osebno stališče sodnice do njene pooblaščenke z izrazito negativno konotacijo. Vsi ti indici tvorijo sklenjen krog dokazov, da predlagateljica pred Okrožnim sodiščem A. ne bo deležna nepristranskega sojenja (III. razdelek Kodeksa sodniške etike).

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, pred katerim naj se postopek nadaljuje, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov) ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

4. Nekonkretizirane navedbe o funkcijski in zasebni prepletenosti treh sodnikov, ki obravnavajo zadeve, v katerih je predlagateljica stranka postopka, ne dajejo podlage za takšno ugotovitev. Trditve o pristranskosti posamezne sodnice ali sodnika lahko sicer pomenijo razlog za izločitev, ne morejo pa per se pomeniti razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za manjši oddelek pristojnega sodišča. Predlagateljica ob tem konkretno ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose med sodniki pravdnega oddelka, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost, zato predlog ni utemeljen. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih.