Jedro

Sodišče mora ob delnem odvzemu poslovne sposobnosti v izreku vsaj okvirno določiti posle in področja, na katerih je oseba poslovno omejena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je nasprotni udeleženki z izpodbijanim sklepom delno odvzelo poslovno sposobnost. V 2. točki izreka je določilo, da se volilna pravica nasprotni udeleženki ne odvzame.

2. Proti sklepu vlaga pritožbo nasprotna udeleženka sama. Pritožba je obsežen rokopis. V njem pritožnica navaja številna dejstva svojega življenja. Opisuje izlet v Benetke, kjer naj bi bila njena mati in sestra žrtvi prometne nezgode. Govori o organiziranem zločinu, o svojih boleznih (kot so ošpice, škrlatinka, mumps in pdb.), svojih osebnih stanjih (o tem, kdo je njen oče in pdb.), svojem šolanju (do takšnih podrobnosti kot je opravljanje izpita kolo in upravljanje čolna) in tako naprej. Predvsem pa zanika psihiatrično diagnozo.

3. Pritožbene navedbe sicer niso utemeljene, je pa sodišče ugotovilo kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

4. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov glede samega jedra odločitve, to je, da se nasprotni udeleženki delno odvzame poslovna sposobnost. 5. Sodišče prve stopnje je postopek izvedlo v skladu z vsemi zahtevami ZNP(1). Dejanskih ugotovitev, katerih bistvo je diagnoza duševne bolezni nasprotne udeleženke, katere posledica je njena nesposobnost, da bi skrbela zase in za svoje pravice in koristi, pritožba z ničimer ne omaje. Prav nasprotno, njena vsebina in slog že na prvi pogled dejansko podlago izpodbijanega sklepa celo potrjujeta.

6. Ne glede na povedano pa je sam izrek izpodbijanega sklepa pomanjkljiv in zato nejasen. Kadar namreč sodišče posamezniku delno odvzame poslovno sposobnost, mora vsaj načelno, okvirno opredeliti posle oziroma področja, na katerih je njegova poslovna sposobnost omejena. To je sodišče dolžno storiti v izreku(2).

7. Pri odvzemu poslovne sposobnosti gre za hud poseg v posameznikove ustavne in zakonske pravice. Tak poseg je zato ustavno dopusten le v mejah načela sorazmernosti (ki je podnačelo načela pravne države iz 2. člena Ustave).

8. Prav zato, da bi bilo tudi v okviru delnega odvzema poslovne sposobnosti to načelo spoštovano, mora biti obseg delnega odvzema tak, kot je nujno potreben za dosego ustavno dopustnega cilja in nič več. Ta obseg pa mora biti hkrati sestavni del sodne odločbe (izreka).

9. Izpodbijani sklep te zahteve ne izpolnjuje. Izreka tudi ni mogoče razumeti tako, da je tožnici sicer v celoti odvzeta poslovna sposobnost – razen volilne pravice. Takšna razlaga izreka izpodbijanega sklepa, ki bi bila sicer mogoča, ne pa nujna, pa bi navsezadnje nasprotovala razlogom izpodbijanega sklepa v 9. točki le-tega.

10. Ker je tako, je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti iz razlogov iste vrste, kot so še bolj obširno pojasnjeni v že citirani odločbi Vrhovnega sodišča pod opr. št. II Ips 306/2011. Podobni so tudi zato napotki za nadaljnje delo, ki sodišču prve stopnje v ponovljenem postopku nalagajo, naj v izreku sklepa o delnem odvzemu poslovne sposobnosti opredeli, na katera področja človekovega delovanja se ta odvzem nanaša oziroma se ne nanaša (če bo sodišče izbralo metodo izključevanja). Na podlagi te odločitve pa bo nato pristojni center za socialno delo v skladu z drugim odstavkom 208. člena ZZZDR(3) konkretno določil posle, ki jih sme oseba, ki ji je bila delno odvzeta poslovna sposobnost (nasprotna udeleženka) opravljati samostojno in brez odobritve skrbnika.

(1)Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/1986 – Uradni list RS, št. 77/2008)

(2)Primerjaj odločitev in razloge sklepa VSRS, opr. št. II Ips 306/2011

(3) Zakon o družinski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004-uradno prečiščeno besedilo)