Jedro

Številčnost vlog, način uveljavljanja pravice do sodnega varstva (množično izločanje sodnikov) že samo po sebi predstavlja okoliščino, da je nasprotni udeleženec nagnjen k tožbarjenju. To, ali je ta nagnjenost že tudi patološka in ustreza opisu iz 44. člena ZNP, pa bo predmet ugotavljanja v nadaljnjem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se po uradni dolžnosti uvede postopek zaradi odvzema poslovne sposobnosti nasprotnega udeleženca.

2. Proti sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec. Pritožba je sestavljena iz petih vlog (pritožnik jih je označil kot pritožbo in njene dopolnitve). Sklicuje se na vse zakonske pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in postopek ustavi. Bistvo pritožnikovih navedb, ki jih podaja v obširnih vlogah, je, da mu je s tem postopkom kršena ustavna pravica iz 22. člena Ustave ter iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Meni, da je predlagatelj (Upravno sodišče) zlorabil svoj položaj. Poleg tega trdi, da izpodbijani sklep ne more temeljiti zgolj na nekih okoliščinah, marveč na ugotovljenih dejstvih. Sklicuje se tudi na ureditev poslovne sposobnosti oziroma njenega odvzema v tujih pravnih redih ter meni, da je izpodbijana odločitev v nasprotju z EKČP. Sicer pa se v vlogah pritožnik vsebinsko opredeljuje do nekaterih postopkov, ki jih vodi pred slovenskimi sodišči. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je bil z izpodbijanim sklepom zgolj začet postopek za odvzem poslovne sposobnosti. To pomeni, da sodišče dejstev, od katerih je odvisna končna odločitev, seveda še ni ugotavljalo. Ta dejstva bo ugotavljalo v postopku in sicer tudi s pomočjo izvedenca (prvi odstavek 48. člena Zakona o nepravdnem postopku, ZNP). V tej fazi postopka torej zadošča, da so podane okoliščine, ki kažejo na to, da bi bilo iz razlogov po 44. členu ZNP nasprotnemu udeležencu treba omejiti ali odvzeti poslovno sposobnost. 5. S tem, da te okoliščine izhajajo iz pobude, poslane s strani predsednice upravnega sodišča Republike Slovenije, pritožbeno sodišče soglaša. 6. Pritožbeno sodišče pritožniku pojasnjuje, da mu z izpodbijanim sklepom ni kršena pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in tudi ne pravica do sodnega varstva. Izpodbijani sklep pritožniku namreč ne jemlje pravice do sodnega varstva. Četudi bi mu bila poslovna sposobnost odvzeta, mu ta pravica še vedno pripada, drugačen je le njen način izvrševanja.

7. Pritožbeno sodišče se ni ukvarjalo z vprašanji, ki jih pritožnik načenja, in se nanašajo na vsebino številnih sodnih postopkov, v katerih je udeležen. Številčnost vlog, način uveljavljanja pravice do sodnega varstva (množično izločanje sodnikov) namreč že samo po sebi predstavlja okoliščino, da je nasprotni udeleženec nagnjen k tožbarjenju. To, ali je ta nagnjenost že tudi patološka in ustreza opisu iz 44. člena ZNP, pa bo predmet ugotavljanja v nadaljnjem postopku.

8. Ker pritožba ni utemeljena in tudi niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep, na podlagi procesnega pooblastila iz 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku, potrdilo.