Jedro

Pogodba o kratkoročnem kreditu, na podlagi katere upnik predlaga izvršbo, ni verodostojna listina v smislu določbe 23. čl. ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnice za izvršbo z rubežem denarnih sredstev dolžnika ter z rubežem in prodajo dolžnikove nepremičnine, zaradi izterjave denarne terjatve v višini 2,150.280,97 SIT. Svojo odločitev je obrazložilo z določbama 44. in 23. čl. ZIZ.

Upnica se je zoper sklep pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Poudarja, da je k predlogu za izvršbo predložila pogodbo o kratkoročnem posojilu, ki vsebuje vse podatke, ki so opredeljeno navedeni v 21. čl. ZIZ. Razen tega pa tudi izpisek odprtih postavk, overjen s strani odgovorne osebe. Sodišče bi moralo upnico, ki je dokazala obstoj terjatve, zaščititi. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in nadaljuje s predlagano izvršbo.

Pritožba ni utemeljena.

Upnica v pritožbi neutemeljeno očita sodišču prve stopnje zmotno uporabo materialnega prava. ZIZ v 21. čl., na katerega izrecno opozarja upnica v pritožbi, govori o tem, kdaj je izvršilni naslov primeren za izvršbo. V konkretnem primeru pa upnica ni predlagala izvršbe na podlagi izvršilnega naslova (kateri so izvršilni naslovi določa ZIZ v 2. odst. 17. čl.), temveč na podlagi pogodbe o kratkoročnem kreditu, ki jo je upnica ocenila kot verodostojno listino. Izvršbo za izterjavo denarne terjatve sodišče dovoli tudi na podlagi verodostojne listine. Vendar pa ZIZ v 23. čl. določa, kdaj je šteti listino za verodostojno listino in pogoje za opredelitev listine za verodostojno listino v smislu ZIZ. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da pogodba o kratkoročnem kreditu ni verodostojna listina v smislu določbe 23. čl. ZIZ, zgolj izpisek odprtih postavk pa tudi ne, saj mora izpisek iz poslovnih knjig kot verodstojna listina obsegati naziv in sedež upnika, ime in sedež dolžnika, število fakture ali druge verodostojne knjigovodske listine, na kateri temelji terjatev in znesek dospele terjatve. V izpisku odprtih postavk upnice pa je naveden kot dolžnik Š... d.o.o. in ne dolžnik. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da upnica ni predlagala izvršbe na podlagi verodostojne listine. Svojo terjatev bo torej upnica morala najprej iztožiti v pravdnem postopku, nato pa bo lahko na podlagi izvršljive sodne odločbe kot izvršilnega naslova predlagala zoper dolžnika izvršbo.

Neutemeljeno pritožbo je iz povedanih razlogov pritožbeno sodišče zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).