Jedro

Toženec je v svojem obvestilu „zgolj“ opravičil (to je navedel razloge za) svojo odsotnost z naroka naslednjega dne, ni pa predlagal njegove preložitve, kar bi moral storiti, če je želel, da sodišče to stori.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 4. 3. 2021 odločilo: - da je dolžna tožena stranka nepremičnino z ID znakom: parcela 000/8 in na njej stoječo stavbo št. 1, ki v naravi predstavlja kozolec s površino 270 m2, tožeči stranki v roku 15-ih dni vrniti v neposredno posest prosto vseh oseb in stvari (I. točka izreka), - da je dolžna tožena stranka tožeči v roku 15-ih dni povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 1.446,43 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne (s stroškovno posledico). Poudarja, da mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in da je bilo s tem kršeno načelo kontradiktornosti. Ugotovitev sodišča, da ni izkazal utemeljenega razloga za svojo odsotnost z naroka dne 4. 3. 2021, ne drži. Dne 3. 3. 2021 je namreč sodišču posredoval elektronsko sporočilo, v katerem je navedel, da mu je bila ob prestopu s Hrvaško odrejena karantena. Ne drži navedba sodišča, da odreditev karantene ni bila nenadna in da ni bila nepredvidljiva. Sam se je v skladu z odredbo Vlade držal vseh navodil, in sicer je imel opravljen (negativen) PCR test za prehod meje. Ko je prišel na mejo, je kljub temu prejel odločbo o karanteni, ki so jo policisti odredili iz razloga, ker je potrebno mejo prečkati v roku 48 ur od odvzema brisa in ne v roku 48 ur od prejema potrdila o negativnem testu. Tega mu predhodno nihče ni pojasnil, niti ni bilo zapisano v odloku. Sodišče v obrazložitvi sicer navaja, da udeležba tožene stranke na naroku ni bila potrebna, ker je bil zaslišan že dne 2. 11. 2020, a pri tem pozablja, da v postopku ni imel pooblaščenca in da mu je bila s tem postopanjem odvzeta možnost zasliševanja prič in spremljanja dokaznega postopka. Priče A. A., B. B., C. C. in D. D. se zaslišanja niso udeležili na podlagi prepričanja, da zaradi epidemiološke situacije sodišča ne delajo, saj je bilo ta čas govora o popolnem „lockdownu“. Sodišče je dokaze izvedlo zgolj enostransko. V primeru celotno izvedenega dokaznega postopka bi sam nedvomno dokazal, da ima pravico do posesti, saj je kupnino za nepremičnino že izročil, ta pa mu je bila v posest izročena na podlagi plačila kupnine. Tožeča stranka je bila tista, ki se je v vseh teh letih izmikala pisni sestavi kupoprodajne pogodbe, in mu s tem onemogočala vpis v zemljiško knjigo. V kolikor bi mu bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, bi se izkazalo, da so trditve in izpovedbe, da je bil denar dan kot nadomestilo za uporabnino oziroma najemnino, lažne. E. E. in F. E. sta mož in žena, zaradi česar je povsem normalno, da je F. E. pričal, tako kot je žena naročila. Ker mu ni bila dana možnost obravnavanja na sodišču, se s pričo ni mogel soočiti, da bi le-ta povedala resnico. S soočenjem priče in zaslišanjem ostalih prej navedenih prič bi nedvomno izkazal obstoj kupoprodajne pogodbe in s tem že leta in leta realiziranega pravnega posla oziroma pravice do posesti navedene nepremičnine. Nasprotuje tudi razlogom, ki jih je sodišče prve stopnje podalo glede okoliščine, da izostanka ni opravičil na predpisanem obrazcu.

3. Tožnica je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obširno pritožbeno pojasnjevanje, zakaj naj bi sodišče prve stopnje, ker ni preložilo za dne 4. 3. 2021 razpisanega naroka za glavno obravnavo, tožencu odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem (možnost zasliševanja prič in spremljanja dokaznega postopka) ter kršilo načelo kontradiktornosti, je neprepričljivo1 oziroma neutemeljeno. Kot je izpostavilo že sodišče prve stopnje, je toženec v svojem obvestilu z dne 3. 3. 2021 (glej l. št. 76 - 78) „zgolj“ opravičil (to je navedel razloge za) svojo odsotnost z naroka naslednjega dne, ni pa predlagal njegove preložitve, kar bi moral storiti, če je želel, da sodišče to stori.2 Ker je to dejstvo v obravnavanem okviru najbolj pomembno, je očitek, da je sodišče neupravičeno izvedlo omenjeni narok, neutemeljen.3

6. Sodišče prve stopnje je (v 3. točki obrazložitve izpodbijane sodbe) pojasnilo, da prič A. A., B. B., C. C. in D. D. ni zaslišalo, ker se kljub pravilnemu vabljenju naroka (dne 4. 3. 2021) oziroma zaslišanja niso udeležili. Pritožbeno navajanje, da naj bi bile omenjene priče prepričane, da zaradi epidemiološke situacije sodišča ne delajo, češ da je bilo ta čas govora o popolnem „lockdownu“, je posplošeno in neprepričljivo,4 pri čemer ni razvidno, da bi katera od njih svojo odsotnost z naroka opravičila s takšnim sklicevanjem. Posledično ni moč slediti niti pritožbenemu očitku, da je sodišče prve stopnje dokaze izvedlo enostransko oziroma da je bil dokazni postopek izveden polovično. Posplošeno (hipotetično) je tudi pritožnikovo zatrjevanje, da bi v primeru celostno izvedenega dokaznega postopka izkazal, da ima pravico do posesti, česar jasno v postopku na prvi stopnji tudi sicer nikoli ni zatrjeval (glej navedbe, ki jih je podal v odgovoru na tožbo).5 V tem oziru se sklicuje na izročeno kupnino za nepremičnino in posledično izročitev le-te njemu v posest,6 a ne upošteva, da naj bi bilo oboje (upoštevaje z njegove strani podane trditve) posledica dogovora, ki naj bi ga sklenil s F. E. (to je njenim singularnim pravnim prednikom) in ne s tožečo stranko. Sodišče prve stopnje namreč v 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe izpostavlja (pritožba pa temu ne oporeka), da toženec ni trdil, da bi kupoprodajno pogodbo ali kakšen drug dogovor sklenil s tožnico, ki je lastnica nepremičnine od leta 2003 dalje.7

7. Sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo, kot to navaja pritožnik, da je bila z njegove strani kupnina plačana. Ravno nasprotno. V 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe je izrecno poudarilo, da toženec ni izkazal, da bi plačila opravljena v korist tožničinega pravnega prednika, predstavljala del kupnine (kot tudi da ni uspel izkazati, da bi slednjemu z deli poravnal del kupnine za nepremičnino). Iz tega razloga je brezpredmeten pritožnikov očitek, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo (pritožba omenja teorijo realizacije); njegovo zatrjevanje, da se je tožnica (s katero naj bi poskušal v zadnjem mesecu večkrat priti v stik) ves čas izmikala pisni sestavi kupoprodajne pogodbe in mu s tem onemogočala vpis v zemljiško knjigo, pa ne le nedokazano, ampak prvenstveno novo (prvi odstavek 337. člen ZPP8) in že zato neupoštevno. Neizkazano je tudi navajanje, da je F. E. v postopku izpovedal tako, kot mu je naročila žena E. E. Zgolj okoliščina, da sta slednja zakonski par (v »družinskem razmerju«), še ne pomeni, da sta (bili) njuni izpovedbi neresnični (neverodostojni). Verodostojnosti izpovedbe F. E. (samo za sebe) ne zmanjšuje (jemlje) niti dejstvo, da se je s tožencem v letu 1999 dogovoril glede uporabe nepremičnine (in ne njene prodaje, kot to (nedokazano) zatrjuje pritožnik), ki jo je kasneje (v letu 2003) prodal tožeči stranki.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Z ozirom na to, da s pritožbo ni uspel, slednji sam nosi stroške nastale z njeno vložitvijo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tudi tožnica sama nosi svoje z vložitvijo odgovora na pritožbo nastale stroške, saj niso v njem podane navedbe v ničemer prispevale k odločitvi o njej (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 Glede na to, da iz petega in šestega odstavka 5. člena v relevantnem obdobju veljavnega Odloka o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (Uradni list RS, 20/2021) jasno izhaja, da mora biti ob vstopu v RS predložen test na prisotnost virusa, opravljen po PCR metodi, ki ne sme biti starejši od 48 ur od odvzema brisa (in ne v 48 urah od prejema potrdila o negativnem testu, kot naj bi to toženec po lastnih navedbah menil sam), pritožnikovo navajanje (s katerim oporeka zaključku sodišča, da ni izkazal utemeljenega razloga za odsotnost z naroka dne 4. 3. 2021), da tega ni mogel vedeti (češ da ni zapisano v odloku), ni prepričljivo. 2 Glej npr. odločbi tega sodišča II Cp 2033/2012 z dne 12. 12. 2012 in I Cp 2121/2016 z dne 10. 11. 2016. 3 Njegovo (tudi sicer neprepričljivo) naziranje, da bi ga moralo sodišče prve stopnje v okviru materialno-procesnega vodstva poučiti, na kakšnem obrazcu mora predložiti (zdravniško) opravičilo, pa (posledično) brezpredmetno. 4 Narok dne 4. 3. 2021 je bil pravno (postopkovno) veljavno razpisan in opravljen. 5 V ta posplošeni (hipotetični) okvir sodi tudi njegovo pritožbeno poudarjanje, da bi se (če bi mu bila dana možnost obravnavanja) v zvezi z denarjem, ki ga je izročil, kot tudi obstojem kupoprodajne pogodbe (in realizacije pravnega posla) soočil s pričami, od katerih omenja le F. E., ki pa na naroku dne 4. 3. 2021 sploh ni bil zaslišan. Slednji je bil tako kot toženec zaslišan na naroku dne 2. 11. 2020, na katerem pa slednji njunega (oziroma sploh nobenega) soočenja ni predlagal (niti nikoli prej v postopku na prvi stopnji). Povsem hipotetično (posplošeno) je tudi zatrjevanje, da bi bil v primeru, da bi sodišče narok prestavilo (česar, kot rečeno, sploh ni predlagal) in mu omogočilo zaslišanje prič, potek postopka drugačen. 6 Torej na argument realizirane pogodbe/teorijo realizacije (glej 58. člen OZ). 7 Zaradi česar to sklicevanje v nobenem primeru ne bi bilo utemeljeno. 8 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.