Jedro

Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičenca morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povečane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih pogrebnih izdatkov upravičenca. Preživninska obveznost predstavlja naravno in strogo osebno obvezo staršev v zvezi s pravicami otrok, ki jih ureja zakon.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je toženec namesto preživnine, določene z dogovorom o preživnini, sklenjenim pri CSD Brežice dne 5.5.1995, ki v valoriziranem znesku znaša 48.033,00 EUR, dolžan od 17.11.2008 dalje plačevati mesečno preživnino za hčerko S. v višini 100,00 EUR mesečno ter ji povrniti pravdne stroške v znesku 446,94 EUR.

Zoper navedeno odločitev se toženec po svoji pooblaščenki pravočasno pritožuje in uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Povzema ugotovitve sodišča prve stopnje glede materialnih zmožnosti zakonite zastopnice tožnice kot tudi svojih in meni, da je napačna ugotovitev, da je materialni položaj toženca boljši. Sodišče ni primerjalo vseh podatkov iz istega obdobja, saj je odločba o socialni pomoči za zakonito zastopnico tožnice iz leta 2008, ostali dohodki pa iz leta 2009. Tako do takšne razlike v višini 86,23 EUR v korist ne bi prišlo ali pa je sploh ne bi bilo. Tudi naturalno breme matere tožnice ni bistveno večje, saj hčerka doma preživi le vikend. Potrebno je upoštevati tudi prihodke same tožnice in sicer socialno štipendijo in otroški dodatek, skupaj 312,00 EUR, ob dosedanji preživnini pa je to le nekoliko manj, kot prejema sam toženec. Njemu pa ostane po plačilu stroškov, saj plačuje za izdatke v gospodinjstvu, razen najemnine, ob tako določeni preživnini le še znesek 174,35 EUR. Zato toženec predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da zahtevek tožnice zavrne oziroma ustrezno zmanjša prisojeno preživnino glede na upoštevane sposobnosti in zmožnosti njegovega plačila.

Pritožba je bila v skladu s 1. odst. 344. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vročena tožnici, ki v odgovoru na pritožbo le-to ocenjuje kot neutemeljeno in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Ponovno odločanje o preživnini zaradi pozneje spremenjenih okoliščin glede potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, ima materialnopravno podlago v določbi člena 132 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZDR). Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičenca, morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povečane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih pogrebnih izdatkov upravičenca. V ospredju materialnopravne presoje v sporih zaradi zvišanja preživnine, je torej ocena, ali konkretni dejanski stan ustreza pravnemu standardu spremenjenih okoliščin iz 132. člena ZZZDR in v to oceno je usmerjeno težišče postopka. Pritožnik sicer izrecno ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je pri tožnici prišlo do občutno spremenjenih okoliščin, niti ugotovitev glede ocene mesečnih potreb mladoletne tožnice. Pritožbena graja je usmerjena predvsem v oceno zmožnosti obeh staršev ter v pretirano upoštevanje naturalnega bremena matere mladoletne tožnice, ki naj ne bi bilo bistveno večje od pritožnikovega.

Kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, določitev preživnine ne sme biti zgolj matematični izračun, temveč presoja vseh okoliščin, ki vplivajo tako na oceno potreb upravičenke kot na razporeditev preživninskega bremena med oba starša. Pritožnik negira bistveno večji trud matere tožnice pri njeni oskrbi, čemur pa pritožbeno sodišče ne sledi. Pritožba namreč prezre, da toženec nima praktično nobenih stikov z mladoletno tožnico, pa tudi dejstvo, da je v času šole mladoletna tožnica med tednom v dijaškem domu, ne vpliva na navedeno oceno, saj mora mati tožnice v tem primeru čez vikende postoriti več (na primer pranje, šivanje, ipd.). Tudi v kolikor pritožnik meni, da je sodišče prve stopnje v prenizkem znesku upoštevalo višino socialne pomoči matere tožnice, ker je to ugotovitev temeljilo na potrdilu iz leta 2008, to dejstvo na odmero preživnine ne more vplivati. Sodišče prve stopnje je namreč utemeljeno ugotovilo, da je potrebno med oba starša porazdeliti za 200,00 EUR nepokritih preživninskih potreb mladoletne hčerke in bi torej tudi ob povsem primerljivih dohodkih obeh staršev ter ob siceršnjem angažiranju matere pri oskrbi hčerke, toženec moral kriti preživninsko breme najmanj v prisojeni višini. Toženec se namreč kljub svojim letom in omejeni zdravstveni sposobnosti mora zavedati, da preživninska obveznost predstavlja naravno in strogo osebno obvezo staršev v zvezi s pravicami otrok, ki jih ureja zakon. V okviru zmožnosti preživninskega zavezanca pa ni mogoče brez pridržka upoštevati le njegovih stalnih zagotovljenih rednih dohodkov, prav tako pa se toženec mora zavedati, da je bila dosedanja preživnina, še posebej ob upoštevanju starosti mladoletne hčerke, praktično že na ravni simboličnosti.

Ker torej uveljavljani pritožbeni razlog ni podan, prav tako ne razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (člen 353 ZPP). Ker toženec s pritožbo ni uspel, mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka, enako pa tudi tožnica, saj navedbe v pritožbi niso vplivale na odločitev sodišča druge stopnje (1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s členom 154 oziroma 155 ZPP).