Jedro

Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta utemeljena očitka iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da tožnik v času odsotnosti z dela zaradi bolezni v spornem obdobju ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika in da je brez njegove odobritve odpotoval iz kraja svojega bivanja, je pravilna odločitev, da je izpodbijana izredna odpoved zakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za: ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter razveljavitev Sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 13. 6. 2018 in Sklepa tožene stranke z dne 18. 4. 2018 o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi; za poziv nazaj na delo, prijavo v socialna zavarovanja, obračun in izplačilo plače za čas od prenehanja delovnega razmerja z zakonskimi zamudnimi obrestmi; za plačilo 229,21 EUR stroškov predsodnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi; ter za povrnitev stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.). Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi, podredno pa, naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je tožena stranka nezakonito zbirala tožnikove zdravstvene podatke in brez odredbe sodišča zasegla zdravstveni karton tožnika. Prav tako je tožena stranka nezakonito pridobila posnetke video nadzornih kamer na bencinskem servisu A.. V zvezi z očitkom zlorabe bolniškega staleža navaja, da iz izpovedi osebne zdravnice izhaja, da tožnik ni imel nobenih navodil pristojnega zdravnika. Tega pa ni ugotovilo niti sodišče prve stopnje, ampak je navedlo le, da je tožnik zagotovo vedel, kako mora ravnati, torej da mora počivati doma. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno verjelo izpovedim B.B., C.C. in D.D., saj so ti zbirali dokaze proti tožniku v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Posnetki video nadzornih kamer so izredno nejasni, na njih tožnika ni mogoče prepoznati, zato bi bila potrebna postavitev izvedenca. Podana je kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, čeprav je ugotovilo, da je odpoved v določenih delih neutemeljena.

3. Tožena stranka na pritožbo tožnika ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče obstoja pritožbenih razlogov ne ugotavlja, zato je izpodbijana sodba pravilna in zakonita.

6. Sodišče prve stopnje je v tem individualnem delovnem sporu odločalo o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka 18. 4. 2018 podala tožniku med drugim tudi po 8. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl.), tj. ker delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali ker v tem času opravlja pridobitno delo ali ker brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je tožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku (med drugim) očitala, da v času odsotnosti z dela zaradi bolezni od 11. 1. 2018 do 16. 1. 2018 ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika in je brez njegove odobritve odpotoval iz kraja svojega bivanja.

7. Ni podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, čeprav je ugotovilo, da je odpoved glede enega očitka (podaja lažne izjave o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela ter neupravičena pridobitev denarnega zneska) neutemeljena. Tožbenemu zahtevku bi namreč lahko ugodilo samo, če bi ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi v celoti neutemeljena.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je utemeljena izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi glede očitkov, da tožnik v času odsotnosti z dela zaradi bolezni od 11. 1. 2018 do 16. 1. 2018 ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika in je brez njegove odobritve odpotoval iz kraja svojega bivanja. Na podlagi izpovedi tožničine zdravnice E.E. in njene medicinske sestre F.F. je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bila navodila zdravnika v primeru vročine in slabega počutja počitek doma, da so bila takšna navodila tožniku dana in da je bil z njimi seznanjen. S tem je posredno ugotovilo tudi, da tožnik ni imel odobritve svoje osebne zdravnice za odhod iz kraja bivanja. Ne drži pritožbeni očitek, da tožnik ni imel nobenih navodil v času bolniškega staleža, saj to ne izhaja iz izpovedi navedenih prič. Sicer pa so bila za tožnika obvezujoča tudi splošna navodila iz drugega odstavka 233. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ; Ur. l. RS, št. 30/2003 in nasl.), in sicer, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege na svojem domu; odsotnost z doma pa je možna ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo oziroma v primerih, ko odsotnost ne vpliva negativno na potek zdravljenja oziroma, če zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija to odredita ali dovolita. Glede na navedeno je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje o obstoju in vsebini navodil tožniku v času bolniškega staleža. 9. Da se tožnik, ki biva v G., v času bolniškega staleža od 11. 1. 2018 do 16. 1. 2018 ni nahajal na svojem domu, ampak je odšel iz kraja bivanja v H., je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi video posnetkov nadzornih kamer bencinskega servisa A. v H.. Tožnik v zvezi s tem neutemeljeno navaja, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker temelji na dokazih, ki jih je tožena stranka pridobila na nezakonit način s kršenjem tožnikovih ustavno zajamčenih pravic (pravice do zasebnosti). Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je dokaze, s pridobitvijo katerih je bilo poseženo v ustavne pravice delavcev (zlasti pravico do zasebnosti), v pravdnem postopku (torej tudi v postopku individualnih delovnih sporov1) izjemoma mogoče uporabiti, če je treba na podlagi opravljenega testa sorazmernosti dati prednost pravici do izjave nasprotne stranke2. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da tožena stranka utemeljenosti očitka zlorabe bolniškega staleža v tem sporu ne bi mogla dokazati drugače kot s predložitvijo video posnetkov. Zato je sodišče prve stopnje pravilno dalo prednost pravici do izjave tožene stranke pred pravico do zasebnosti tožnika in izvedbo tega dokaza pravilno dopustilo. Pritožbeni očitek, da je tožena stranka nezakonito pridobilo tudi tožnikove zdravstvene podatke, pa je brezpredmeten, saj razlogi za tožnikov bolniški stalež niso odločilno dejstvo v tem sporu (odločilno je le navodilo zdravnika), zgolj zaradi takšnega ravnanja tožene stranke pa odpoved še ni nezakonita.

10. Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje za prepoznavo tožnika na video posnetkih nadzornih kamer postaviti izvedenca. Sodišče prve stopnje je, kot je pravilno in obširno pojasnilo, na podlagi prepričljivih izpovedi B.B., C.C. in D.D. ter ogleda video posnetkov ugotovilo, da je na njih dejansko tožnik. Ker video posnetki niso nejasni, o čemer se je prepričalo tudi pritožbeno sodišče, ni bilo potrebe po postavitvi ustreznega izvedenca, zato je sodišče prve stopnje ta dokazni predlog pravilno zavrnilo. Neutemeljena je pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ne bi smelo slediti izpovedim prej navedenih prič, ker so ravno one zbirale dokaze proti tožniku v postopku podaje odpovedi. Navedena okoliščina ni zadosten razlog za dvom v verodostojnost navedenih prič, katerih izpovedi je sodišče prve stopnje jasno in obširno dokazno ocenilo, z dokazno oceno pa se strinja tudi pritožbeno sodišče. 11. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta utemeljena očitka iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da tožnik v času odsotnosti z dela zaradi bolezni od 11. 1. 2018 do 16. 1. 2018 ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika in da je brez njegove odobritve odpotoval iz kraja svojega bivanja, je že na tej osnovi pravilna odločitev, da je izpodbijana izredna odpoved zakonita.

12. Drugih pritožbenih navedb (ki se nanašajo na druge očitke iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi) pritožbeno sodišče ni presojalo, ker glede na razloge za sprejeto odločitev niso bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

1 19. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/04 in nasl.). 2 VIII Ips 156/2016, VIII Ips 120/2014 idr.