- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep II Cp 177/2022
ECLI:SI:VSLJ:2022:II.CP.177.2022 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravna vprašanja glede statusa stranke v zapuščinskem postopku.Ali ima pritožnica pravico do pritožbe zoper sklep o dedovanju, če ni dedinja in ne uveljavlja pravice iz zapuščine?
- Dovoljenost pritožbe v zapuščinskem postopku.Ali je pritožba dovoljena, če pritožnica ni stranka v smislu Zakona o dedovanju?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Stranka v smislu ZD so dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine.
Pritožnica ni dedinja, niti ne uveljavlja druge pravice iz zapuščine. Iz pritožbenih navedb izhaja, da je v pravnem razmerju le do zapustnikovega dediča. Navedeno ji ne daje položaja stranke in s tem pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju.
Izrek
Pritožba se zavrže.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da v zapuščino sodijo denarna sredstva na računu pri Banki d. d., neizplačani pokojninski prejemki in terjatev do A. d. o. o. v višini 5.177,23 EUR ter za dediča razglasilo zapustnikovega sina.
2. Pritožnica v pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep prejela 16. 11. 2021, ko je bila na njem že klavzula o pravnomočnosti. V pravdi, ki je tekla zaradi spora o obsegu zapuščine med dedičem in njo, je bila sklenjena sodna poravnava. Pri njej je kot sopodpisnik sodelovala družba A. d. o. o. Dogovorili so se, da družba kot zapustnikov dolžnik vrne posojilo tako, da del dolga v višini 2.565,37 EUR izroči pritožnici in je na ta način poravnan dedičev dolg do pritožnice iz naslova pravdnih stroškov, ostali del pa plača dediču. Terjatev, ki po izreku sklepa sodi v zapuščino, je torej že poravnana. Da ne bi prišlo do nerazumevanja sklepa o dedovanju in bi dedič še uveljavljal navedeno terjatev, predlaga, naj se sklep o dedovanju spremeni tako, da terjatev ne bo več navedena ali da se doda, da je že poravnana.
3. Pritožba ni dovoljena.
4. Ob subsidiarni uporabi določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ima podlago v 163. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), smejo pritožbo zoper sklep o dedovanju vložiti stranke zapuščinskega postopka (prvi odstavek 333. člena in prvi odstavek 366. člena ZPP). Stranka v smislu ZD so dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (175. člen ZD).
5. Pritožnica ni dedinja, niti ne uveljavlja druge pravice iz zapuščine. Iz pritožbenih navedb izhaja, da je v pravnem razmerju le do zapustnikovega dediča. Navedeno ji ne daje položaja stranke in s tem pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju. Njena pritožba zato ni dovoljena.
6. Ker je že iz navedenega razloga treba pritožbo zavreči, se pritožbeno sodišče ne izreka o pomena dejstva, da je bila pritožba vložena po ugotovitvi pravnomočnosti izpodbijanega sklepa.
7. Ker pritožba ni dovoljena, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo (2. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 163. členom ZD).