Jedro

Pritožnik v pritožbi navaja, da ima v letošnjem letu planiran dopust v drugi polovici avgusta, sodišče pa je odločilo, naj sin preživi z njim počitnice v prvem delu avgusta. Iz podatkov spisa izhaja, da pravdni stranki sodišča nista seznanili z datumom načrtovanih dopustov niti tega sodišče ni ugotavljalo. Vendar s strani prvostopenjskega sodišča določen režim preživljanja stikov med poletnimi počitnicami ne omejuje nobene od pravdnih strank, da dopusta ne bi mogla preživljati skupaj s sinom.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v delu, ki se nanaša na stike (III. točka izreka) spremeni tako, da se določijo tudi stiki vsako drugo sredo, in sicer v tednu, ko med mld. A. in očetom ni stika preko vikenda. Stik poteka od srede, ko mladoletnega A. oče prevzame v šoli, do četrtka zjutraj, ko ga pripelje v šolo.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se izpodbijana odločba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe (I. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek za predodelitev otroka, da se dodeli otrok v varstvo in vzgojo očetu (II. točka izreka). Spremenilo je režim stikov določenih s sodno poravnavo 26. 11. 2012 pred Okrožnim sodiščem v Kranju tako, da stiki potekajo vsak drugi vikend od petka, ko oče prevzame otroka v šoli po koncu pouka do ponedeljka zjutraj, ko ga pripelje v šolo. Določilo stike med poletnimi počitnicami tako, da preživi otrok z vsakim od staršev nepretrgoma 14 dni, ostale počitnice in praznike pa otrok preživi izmenoma pri vsakem od staršev (III. točka izreka). V presežku je sodišče zahtevek tožene stranke zavrnilo (IV. točka). Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (V. točka izreka).

2. Zoper III. točko izreka se pritožuje tožnik. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje drugemu sodniku. Navaja, da sicer ne soglaša z zaključkom sodišča, da ni pogojev za predodelitev otroka, vendar odločbe v tem delu ne izpodbija. Meni, da je sodišče odločilo izven zahtevkov pravdnih strank in na novo določilo režim stikov tako, da ima sedaj otrok manj stikov z očetom, kot jih je imel, ko so bili določeni s sodno poravnave s 26. 11. 2012. Otrok je prikrajšan za stike ob sredah. Obe izvedenki sta podpirali stike otroka z očetom in nista predlagali takega zmanjšanja obsega stikov, kot ga je določilo prvostopenjsko sodišče. Sodišče je povzelo zgolj tiste zaključke ki sta jih napravili izvedenki, ki so tožniku v škodo. Izvedenka B. je predlagala, naj se stiki med tednom izvajajo samo v tednu, ko ni vikend stika. Izvedenka T. pa je v mnenju navedla, da je predlog klinične psihologinje o obsegu in poteku stikov primeren ter priporočila celo vsak teden eno uro popoldne pri očetu.

Sodišče je določilo zmanjšan obseg stikov zaradi domnevno negativnega in sovražnega odnosa tožnika do toženke. Izvedenki pa sta bili do zmanjšanega obsega stikov zelo zadržani in nenaklonjeni. Sodišče je ravnalo pristransko in v škodo otroka ter ni ugotovilo, kako bo zmanjšanje stikov vplivalo na A. Tožnik otroku ne bo mogel nuditi vsakodnevne pomoči za šolo, kot jo je do sedaj. Tožnik se je z otrokom veliko ukvarjal in mu pomagal pri šolskih obveznostih, saj tožena stranka za to žal ni poskrbela.

Sodišče je zožilo tudi obseg stikov v času poletnih počitnic tako, da otrok preživi strnjeno le 14 dni pri vsakem od staršev. A. naj bi bil pri očetu od 1. 8. 2015 do 16. 8. 2015. Tožnik ima v letošnjem letu planiran in s strani delodajalca usklajen dopust v drugi polovici meseca avgusta in termina ne more prestaviti. To pomeni, da bo otrok prikrajšan in ne bo mogel iti z očetom na dopust. Način predaje otroka pred PP ... v času počitnic, kulturnega praznika, velikonočnega ponedeljka in dneva državnosti je neprimeren zaradi konfliktnega odnosa med strankama. Tožnik zato predlaga, da naj zadnji dan v juliju pred Policijsko postajo ... A. pripelje tretja oseba. Otrok bo nato preživi cel avgust z očetom, ki ga bo prvi dan peljal v šolo. Na ta način se bodo izognili konfliktom med staršema. Glede kulturnega praznika, velikonočnega ponedeljka in dneva državnosti pa predlaga, naj oče pred praznikom sina prevzame zadnji dan šole v šoli in ga pripelje prvi naslednji dan v šolo. Sodišče naj toženi stranki še naloži, da pripravi za stik primerna oblačila in obutev, med počitnicami pa potni list. V nadaljevanju pritožbe podaja opis dogodkov, ki so se zgodili po zadnji glavni obravnavi, kopijo zapisnika CSD X in poročilo Policijske postaje X. 3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Otrok ima pravico do stika z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo predvsem kotrokove koristi (106. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).(1) V skladu s petim odstavkom istega člena lahko sodišče pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi, pri čemer stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev, ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.

6. Pravdni stranki sta imeli stike urejene s sodno poravnavo, ki sta jo sklenili na Okrožnem sodišču v Kranju 26. 11. 2012. Stiki so bili določeni vsak drugi konec tedna, enkrat med tednom, in sicer od srede popoldne do četrtka zjutraj, med počitnicami vsakih 14 dni strnjeno pri vsakem od staršev, ter izmenično med božično-novoletnimi prazniki, zimskimi počitnicami, prvomajskimi in jesenskimi počitnicami ter ostalimi prazniki. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo stike, ki so bili določeni s sodno poravnavo, skrčilo tako, da je ukinilo stik, ki je potekal med tednom, stike med poletnimi počitnicami, pa je določilo tako, da jih otrok strnjeno preživlja 14 dni pri vsakem od staršev, sicer pa velja ustaljen režim stikovanja. V razlogih sodbe je sodišče navedlo, da je režim stikov skrčilo zato, ker tako terjajo koristi mladoletnega A. Pri tem se je sklicevalo na izvedeniško mnenje izvedenk, ki sprva nista bili naklonjeni zmanjševanju obsega stikov, kasneje pa naj bi mnenje odločno spremenili. Po oceni pritožbenega sodišča pritožnik take zaključke prvostopenjskega sodišča utemeljeno napada.

7. Prvostopenjsko sodišče je med postopkom postavilo dve izvedenki. Izvedenka za klinično psihologijo J. B. je v izvedenskem mnenju predlagala, naj ima A. nenadzorovane stike z očetom vsak drugi konec tedna, stiki med tednom pa naj se izvajajo v tistem tednu, ko ni vikend stika in sicer ob sredah ali četrtkih, ko naj oče prevzame otroka po končanem podaljšanem bivanju in ga naslednji dan pripelje v šolo (izvedeniško mnenje izvedenke na list. št. spisa 218). S takim režimom izvrševanja stikov se je strinjala tudi druga sodna izvedenka pedopsihiatrične stroke prof. dr. M. T. Ta se je strinjala s predlaganim režimom stikov, kot ga je podala izvedenka klinične psihološke stroke. V mnenju pa je navedla še, da zaradi večje stabilnosti ne bi bilo potrebno omejevati stikov A. z očetom. Bolj bi bila potrebna sprememba nekaterih očetovih stališč (list. št. 377 spisa). Tekom postopka sta izvedenki izvedeniška mnenja dopolnili in zaslišani na naroku svoje mnenje pojasnili. Zaslišana pedopsihiatrinja je pojasnila, da bi bilo morda dobro sredine stike zaradi koristi otroka ukiniti in v določenem časovnem presledku oceniti tudi potencialno škodljivost vikend stikov za A. Izpovedala pa je tudi, da se boji, da bi časovno zoženi stiki intenzivirali očetovo jezo, kar bi vplivalo na dečka, ki je zelo občutljiv.(2)

8. Na podlagi navedenega ni moč sklepati, da sta izvedenki svoje izvedeniško mnenje odločno spremenili, kot je navedlo prvostopenjsko sodišče in posledično zmanjšati stik, ki je potekal med tednom. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu delno ugodilo in določilo tudi stik vsako drugo sredo v tednu, ko ni določen stik preko vikenda. Tako je bilo tudi mnenje izvedenke B., s katerimi se je izvedenka T. strinjala. Na ta način je sodišče vendarle zožilo obseg stikov, ki so bili določen s sodno poravnavo (stiki med tednom so bili določeni vsakotedensko), vendar ni v celoti ukinilo stikov, ki potekajo med tednom.

9. Neutemeljena pa je pritožba v delu, ki se nanaša na stike med poletnimi počitnicami. Izvedenka klinično-psihološke stroke B. je predlagala, naj stiki med počitnicami potekajo strnjeno 14 dni pri vsakem od staršev, sicer pa naj A. preživlja večji del počitnic pri materi, kar je zanj koristneje. Izvedenka pedopsihiatrične stroke je z njenim predlogom soglašala. Sodišče je predlogu izvedenke sledilo. V preostalem delu počitnic bo imel tožnik stike z A. ob dnevih, ki so določeni za stik (vsak drugi vikend in vsako drugo sredo). Pritožbeno sodišče sprejema razloge prvostopenjskega sodišča, ki so podprti z izvedeniškim mnenjem in s katerim je način preživljanja poletnih počitnic, kot ga podaja tožnik v pritožbi, v nasprotju. Pritožba zato v tem delu po oceni pritožbenega sodišča ni utemeljena.

10. Pritožnik v pritožbi tudi navaja, da ima v letošnjem letu planiran dopust v drugi polovici avgusta, sodišče pa je odločilo, naj sin preživi z njim počitnice v prvem delu avgusta. Iz podatkov spisa izhaja, da pravdni stranki sodišča nista seznanili z datumom načrtovanih dopustov, niti tega sodišče ni ugotavljalo. Vendar s strani prvostopenjskega sodišča določen režim preživljanja stikov med poletnimi počitnicami ne omejuje nobene od pravdnih strank, da dopusta ne bi mogla preživljati skupaj s sinom. Sodišče je zato pritožbo v tem delu zavrnilo in sodbo potrdilo.

11. Pritožbeno sodišče prav tako ni ugodilo pritožbi v delu, ko pritožnik predlaga, naj pripelje otroka na stik pred Policijsko postajo ... tretja oseba in ne toženka, ter da naj za kulturni praznik, velikonočni ponedeljek in dan državnosti, tožnik otroka prevzame zadnji dan pouka v šoli in ga po prazniku pripelje nazaj v šolo. Gre za praznike, ki trajajo en dan in je lahko pred začetkom praznika ali po njem tudi sobota ali nedelja, zato tožnik otroka ne more prevzeti v šoli. Glede načina predajanja otroka ob stikih oz. predloga, naj dečka na stik pred policijsko postajo pripelje tretja oseba, pa pritožbeno sodišče dodaja, da oba starša sta dolžna skrbeti za otroka na primeren način, ter se izogibati sporom pred njim.(3) Pritožbeno sodišče ne ocenjuje za sporno tega, kdo pripelje otroka na stik, ampak kako in kje pravdni stranki predata otroka.

12. Po navedenem je tako pritožba delno utemeljena v delu, ki se nanaša na stike med tednom, zato ji je pritožbeno sodišče v tem delu delno ugodilo in določilo stik tudi ob sredah vsak drugi teden, ko ni določen stik med vikendom (358. člen ZPP). V preostalem delu pa pritožba ni utemeljena, niti niso podani pritožbeni razlogi, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo v preostanku zavrnilo in sodbo v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

Op. št. (1): Ur. list RS, št. 69/2004, ZZZDR, UPB1. Op. št. (2): Mld. A. je deček s posebnimi potrebami, kar med strankama ni sporno.

Op. št. (3): Tudi spori staršev pred otrokom predstavljajo nasilništvo nad otrokom.