Jedro

Če je objekt, v katerem je stanovanje, katerega odkup se zahteva, po zazidalnem načrtu predviden za rušenje, lastnik stanovanja lahko odkloni prodajo stanovanja (1. odst. 129. čl. SZ) Pojem predvidenosti za rušenje je opredeljen v 2. odst. 40. čl. SZ.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku ter toženi stranki naložilo sklenitev prodajne pogodbe za stanovanje. O podrejenem zahtevku, s katerim je tožeča stranka uveljavljala, da se toženi stranki naloži, da tožniku omogoči nakup drugega primernega in enakovrenega stanovanja, prvostopenjsko sodišče zato ni odločalo. Sodišče druge stopnje pa je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je primarni tožbeni zahtevek zavrnilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava tožena stranka. Revizijskemu sodišču smiselno predlaga, da reviziji ugodi ter sodbo sodišča druge stopnje tako spremeni, da potrdi sodbo sodišča prve stopnje. V reviziji sodišču očita, da je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker besedilo izreka izpodbijane sodbe ni enako besedilu izreka sodbe sodišča prve stopnje. Sodba sodišča druge stopnje je v nasprotju z listinami, ki so v spisu. Poleg tega se ne strinja s sklepanjem, da je potrebno pojem "predvidenosti za rušenje" iz 129. čl. SZ razlagati v povezavi s 40. čl. SZ. Določilo 40. čl. SZ je uvrščeno v IV. poglavje, ki ureja stanovanjska najemna razmerja, 129. čl. pa je uvrščen v VIII. poglavje, ki ureja ugodnosti dosedanjih imetnikov stanovanjske pravice pri privatizaciji stanovanj in sklepanju najemnih pogodb (neprofitna najemnina). Omenjeni določili urejata različni situaciji, zato ju ni moč povezovati. Ker zakon omogoča odklonitev prodaje stanovanja, če je le-to predvideno za rušenje ali že teče celovita prenova, to govori v prid stališču, da za odklonitev ne zadošča zgolj sprejet prostorski plan, temveč mora biti prenova že v teku, ali pa mora obstajati pravnomočna odločba o rušenju določenega objekta. Poleg tega SZ v prehodnih določbah določa, da se do sklenitve najemne pogodbe uporablja ZSR. Torej tudi glede presoje "predvidenosti za rušenje". Zato razlaga pojma predvidenosti za rušenje sodišča druge stopnje ne prihaja v poštev.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revidentki je potrebno najprej pojasniti, da uveljavljano nasprotovanje med izrekoma sodbe sodišča prve in druge stopnje (iz slednjega sledi, da je sodba sodišča prve stopnje tako spremenjena, da je tožbeni zahtevek zavrnjen) - tudi če bi bilo podano - ne more predstavljati takšne pomanjkljivosti izpodbijane sodbe (zatrjuje se, da izrek sodbe sodišča druge stopnje nasprotuje listinskim dokazom), zaradi katerih se ta ne bi mogla preizkusiti (13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP). Že zato sodišču druge stopnje ni moč očitati, da bi zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.

Upoštevaje dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje se objekt, v katerem se nahaja sporno stanovanje, po dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljana nahaja na zemljišču, ki spada v območje, namenjeno za inštitute, šolstvo in zdravstvo. Iz nadaljnjih dejanskih ugotovitev omenjenih sodišč pa izhaja, da je hiša, v kateri je sporno stanovanje po zazidalnem načrtu za območje 62/4 M. (Ur.l. SRS 24/88) predvidena za rušenje. V takšni situaciji se revizijsko sodišče strinja s presojo drugostopenjskega sodišča, da je v konkretnem primeru izpoljnjen pogoj iz 1. odst. 129. čl. SZ za odklonitev prodaje stanovanja zaradi predvidenosti objekta za rušenje. Zmotno je stališče revizije, da bi bilo prodajo stanovanja moč odkloniti le tedaj, če celovita prenova že teče (oz. o rušenju objekta obstaja pravnomočna odločba pristojnega organa). Res da določili 40. in 129. čl. urejata različni situaciji (prva ureja najemna razmerja in druga odkup stanovanja), toda to določbi 2. odst. 40. čl. ne odvzema pomena interpretacijske določbe glede pojma "predvidenosti za rušenje", kot jo pravilno razlaga sodišče druge stopnje. Tudi razlaga, češ da iz prehodnih določb SZ sledi, da bi bilo konkretni primer potrebno presojati po določbah ZSR, ne prihaja v poštev. Določb o odkupu stanovanja (ter o odklonitvi prodaje določenega stanovanja) v ZSR ni, zato tudi določb SZ, ki urejajo odkup stanovanja, ni moč razlagati v povezavi z ZSR.

Glede na navedeno reviziji ni bilo moč ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl.ZPP).