Jedro

V obravnavanem primeru ne more biti dvoma v tožnikovo identiteto (čeprav se je preselil), saj so iz spornega plačilnega naloga poleg tožnikovega imena in priimka razvidni tudi tožnikovi rojstni podatki, v predloženi spisni dokumentaciji je tudi potrdilo o tožnikovem stalnem prebivališču, in tudi v potrdilu o katastrskem dohodku, katerega je tožnik sodišču predložil zaradi taksne oprostitve, je naveden tožnikov stari (prejšnji) naslov, ki je naveden tudi v spornem plačilnem nalogu. Tožbeni ugovori, da razlogi, zaradi katerih je bil tožnik kaznovan, ne obstajajo in da je višina terjane kazni previsoka, so neutemeljeni, ker bi jih moral tožnik pravočasno uveljavljati že v ugovoru na sporni plačilni nalog; v postopku izterjave denarne kazni se ti ugovori ne morejo več uspešno uveljavljati (292. člen ZUP, prav tako ZDavP).

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Postaje prometne policije A., št. ... z dne 3. 6. 2002, s katerim je Policijska uprava A., Postaja prometne policije A., zavrgla tožnikovo ugovor zoper plačilni nalog št. ..., katerega je dne 27. 5. 2002 vložil tožnik. V obrazložitvi svoje odločbe tožena stranka navaja, da je prvostopni organ svojo odločitev oprl na ugotovitev, da je bil plačilni nalog tožniku vročen na kraju storitve prekrška 2. 7. 2001. Od dneva vročitve dalje je začel teči 8 dnevni rok za vložitev ugovora, ki ga določa 5. odst. 21. člena Zakona o prekrških (ZP- Ur. list SRS št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90, RS-stari 10/91, RS 13/93, 66/93, 35/97, 87/97, 31/00, 24/01). Tožnik pa je zakonsko določen rok prekoračil, saj je ugovor vložil dne 27. 5. 2002, to je 329. dan po vročitvi plačilnega naloga, zato je prvostopni organ ugovor zavrgel. Navedena odločitev prvostopnega organa je bila pravilna in na zakonu utemeljena. Prvostopni organ je postopal v skladu z določbo 5. in 7. odst. 241. člena ZP, po katerih mora storilec prekrška plačati denarno kazen v roku 8 dni ali pa v tem roku vložiti ugovor; pravočasno vložen ugovor s plačilnim nalogom in z opisom dejanskega stanja pa se pošlje pristojnemu organu za postopek o prekršku. V postopku z ugovorom pa organ, ki je izdal plačilni nalog, z ugovorom ravna smiselno po določbah novega ZUP, ki urejajo delo organa prve stopnje v zvezi s pritožbo. Po 2. odst. 240. člena ZUP pa se pritožba, ki jo je vložila neupravičena oseba zavrže s sklepom. Ker je tožnik šele dne 27. 5. 2002 podal ugovor zoper plačilni nalog, ki mu je bil vročen že dne 2. 7. 2001, je s tem zamudil 8 dnevni rok za vložitev ugovora, zato je bilo potrebno odločiti tako kot je to navedeno v izreku te odločbe.

Tožnik v laično napisani tožbi smiselno navaja, da so se kršila pravila postopka in da zoper njega v obravnavani zadevi ni dovolj utemeljenih dokazov. Tožnik smatra, da razlogi, zaradi katerih je bil kaznovan, ne obstojajo. Tudi višina terjane kazni (35.000,00 SIT) je za tožnika nerazumljiva, saj ima nizke dohodke, ki mu ne zagotavljajo normalnega preživetja. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in prosi, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks.

V odgovoru na tožbo tožena stranka ponavlja svoje ugotovitve, da je tožnik zamudil 8 dnevni rok za pritožbo, zaradi česar je bil njegovo ugovor utemeljeno zavržen kot prepozen. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo svoje udeležbe v tem postopku.

K I. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je spona izterjava plačilnega naloga za prekršek, ki je bil tožniku vročen na kraju storitve prekrška dne 2. 7. 2001, tožnik pa je ugovor vložil šele dne 27. 5. 2002. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi svojo odločitev utemeljuje tožena stranka in se nanje, da ne bi prišlo do ponavljanja, v celoti sklicuje (2. odstavek 67. člena ZUS). Tožbeni ugovor, da so se kršila pravila postopka in da zoper njega v obravnavani zadevi ni dovolj utemeljenih dokazov, je pavšalen in neutemeljen. Postopek o prekršku zoper njega ni stekel ravno zato, ker tožnik zoper plačilni nalog ni pravočasno ugovarjal. Razloga, katerega je navajal v (zavrženem) ugovoru, da kršitelj sploh ni bil on (ampak torej nekdo drug), tožnik niti v pritožbi zoper sporen prvostopni sklep, nit v tožbi, ne navaja več, sklicuje se le še na nepopoln postopek identifikacije (v pritožbi) in na pomanjkanje dokazov (v tožbi). Vendar pa v obravnavanem primeru ne more biti dvoma v tožnikovo identiteto, saj so iz spornega plačilnega naloga poleg tožnikovega imena in priimka razvidni tudi tožnikovi rojstni podatki, v predloženi spisni dokumentaciji je tudi Potrdilo o tožnikovem stalnem prebivališču, iz katerega je razvidno, da je tožnik spremenil naslov stalnega prebivališča in da ima stalno prebivališče prijavljeno na (novem) naslovu B. od 14.5.2001 dalje; celo v potrdilu o katastrskem dohodku, katerega je tožnik sodišču predložil zaradi taksne oprostitve, je naveden tožnikov stari (prejšnji) naslov C., ki je naveden tudi v spornem plačilnem nalogu. Iz navedenega je razvidno, da v tožnikovo identiteto v obravnavanem primeru res ne more biti dvoma. Tožbeni ugovori, da razlogi, zaradi katerih je bil tožnik kaznovan, ne obstojajo in da je višina terjane kazni previsoka, so neutemeljeni, ker bi jih moral tožnik pravočasno uveljavljati že v ugovoru na sporen plačilni nalog; v postopku izterjave denarne kazni se ti ugovori ne morejo več uspešno uveljavljati (292. člen Zakona o splošnem upravnem postopku- Uradni list RS št. 80/99, 70/00- ZUP, prav tako Zakon o davčnem postopku- Ur.l. RS št. 18/96 do 97/01- ZDavP). Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.list RS 50/97, 65/97, 70/00- ZUS).

K II. točki izreka: Tožnik je sodišču predlagal, da se ga oprosti plačila sodnih taks. V skladu s 13. členom Zakona o sodnih taksah (ZST- Ur. list SRS 1/90-preč.besedilo, RS-stari 14/91, RS 38/96, 20/98, 70/00, 93/01, 73/03, 121/03) sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Predlogu za oprostitev plačila takse mora stranka predložiti tam navedene listine. Tožnik je sodišču predložil Potrdilo o višini katastrskega dohodka z dne 16.8.2002, iz katerega je razvidno, da tožnik iz tega naslova nima dohodka ter obvestila ZPIZ o izplačani pokojnini za mesece maj, junij in julij 2002, iz katerih je razvidno, da prejema tožnik pokojnino v višini 52.372,34 SIT in varstveni dodatek v višini 15.853,57 SIT. Tožnik živi sam v svojem gospodinjstvu. Glede na navedeno premoženjsko stanje je sodišče presodilo, da tožnik izpolnjuje citiran zakonski pogoj, zato ga je oprostilo plačila sodnih taks na podlagi 13. člena ZST.