Jedro

V primeru odločanja o začasni odredbi so trditve in dokazi, ki so sodišču v tej fazi odločanja na razpolago, procesno gradivo, na podlagi katerega sodišče odloča. Pravilen je zato dokazni zaključek sodišča, da v tej fazi postopka ne zadoščajo tožnikove pavšalne trditve, da pri tožniku ni prišlo do kršitve pogodbenih prevzetih obveznosti, ki so bile povod za izbris iz evidence brezposelnih. Ali so bile odločbe pravilne in zakonite bo predmet presoje v okviru rednega sojenja, sedaj je odločilen le odgovor na vprašanje, ali je tožnik izkazal verjetnost nastanka svoje terjatve. Ker ni izpolnjen eden izmed kumulativno zahtevanih pogojev za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni pogoji za začasno ureditev spornega razmerja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe z dne 4. 5. 2026 za zadržanje izvršitve odločbe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna služba A., Urad za delo A., naslov B., št. ... z dne 9. 1. 2026 v zvezi z odločbo tožene stranke št. ... z dne 16. 2. 2026 do pravnomočne odločitve v tem sodnem postopku, na način, da se tožnika začasno ponovno vpiše v evidenco brezposelnih oseb Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Hkrati je odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka v zvezi s postopkom za začasno odredbo z dne 4. 5. 2026.

2.Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podredno sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Zahteva plačilo pritožbenih stroškov. Zmoten je zaključek sodišča, da tožnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve. Sodišče se sklicuje na poziv tožniku preko MMS sporočila, s katerim je bil pozvan, da sporoči razlog neudeležbe na strokovnem usposabljanju. Iz vpogleda v posnetek zaslona MMS sporočila je razvidno, da gre za skupinsko MMS sporočilo, za katero je splošno znano, da določen del takšnih sporočil ne prispe do naslovnika. Tožnik tega MMS sporočila ni prejel, toženka pa ni predložila drugega dokaza, s katerim bi dokazala, da je to MMS sporočilo dejansko prišlo do naslovnika, tj. do tožnika. Enako velja za posnetek zaslona telefonskih klicev, ki ne izkazujeta očitka, da se tožnik na klice ni odzval. Če se tožnik na telefonske klice ni odzval, še ne pomeni, da je bil seznanjen s pozivom, da mora sporočiti razlog neudeležbe na strokovnem usposabljanju oziroma da je bil pozvan k razjasnitvi okoliščin. Ta listinska dokazila je potrebno oceniti v povezavi s preostalimi dokazili, ki jih je predložil tožnik. Potrebno je upoštevati, da je bil tožnik prepričan, da zdravniškega pregleda ni uspešno opravil, zato se usposabljanja ni udeležil. Če bi tožnik vedel, da je uspešno opravil zdravniški pregled ne bi 26. 11. 2025 pri ZRSZ poizvedoval o novem terminu zdravniškega pregleda. Tožnik bi pojasnil, da zdravniškega spričevala ni prejel, ker mu je bilo pri izvajalcu medicine dela pojasnjeno, da zdravniškega pregleda ni uspešno opravil ter da bo poklican na ponovni pregled. Svetovalka takrat ni vedela, da je tožnik zdravniški pregled uspešno opravil, kar potrjuje

e-sporočilo 4. 12. 2025, s katerim je predstavnica zbornice referentki ZRSZ sporočila, da je tožnik uspešno opravil zdravniški pregled, s čimer tožnik ni bil seznanjen. Listinska dokumentacija potrjuje, da je verjetnost resničnosti tožnikovih navedb večja od verjetnosti navedb toženke. Tožnik je izkazal, da je s strani izvajalca medicine prejel dopis, v katerem so ga seznanili, da so bila tekom pregleda ugotovljena določena odstopanja, zaradi česar mu je bil svetovan pregled pri kardiologu ter obravnava pri osebnem zdravniku. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. člena istega zakona in po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravnega postopka. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter tudi sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5.Tožnik je 18. 3. 2026 vložil tožbo, s katero izpodbija dokončno odločbo toženke z dne 16. 2. 2026 v zvezi s prvostopenjsko odločbo ZRSZ z dne 9. 1. 2026, s katero ga je ZRSZ prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb. Skupaj s tožbo je tožnik vložil predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišče je s sklepom z dne 23. 3. 2026 zadržalo izvršitev odločbe ZRSZ z dne 9. 1. 2026 v zvezi z odločbo z dne 16. 2. 2026 do pravnomočne odločitve v sodnem postopku. Na ugovor toženke je sodišče s sklepom z dne 7. 5. 2026 predhodno izdani sklep z dne 23. 3. 2026 razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Ker je tožnik v odgovor na ugovor toženke podal dopolnitev prvotnega predloga za izdajo začasne odredbe, je sodišče njegov predlog zaradi vsebinsko drugačne zahteve pravilno štelo za nov predlog za izdajo začasne odredbe. V njem tožnik zahteva, da se izvršitev izpodbijanih odločb zadrži na način, da se ga do pravnomočne odločitve v tem sodnem postopku začasno ponovno vpiše v evidenco brezposelnih oseb ZRSZ.

6.Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) v 70. členu določa, da lahko sodišče med postopkom na predlog stranke ali po uradni dolžnosti odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda ali naloži nasprotni stranki začasno plačilo dajatev. V 272. členu ZIZ, na katerega odkazuje četrti odstavek 70. člena ZDSS-1, so določeni pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve, pri katerih mora upnik prav tako verjetno izkazati obstoj terjatve, hkrati pa vsaj še eno od 3 taksativno določenih predpostavk, in sicer nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode oziroma da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastala upniku. Začasne odredbe ni mogoče izdati, če se vsebina predlagane začasne odredbe pokriva s tožbenim zahtevkom, ker ne gre za sredstvo izpolnitve tega zahtevka.

7.Kot ugotavlja sodišče v 7. točki obrazložitve, tožnik v tej zadevi predlaga začasno ureditev spornega razmerja zaradi preprečitve težko nadomestljive škode tako, da sodišče z izdajo začasne odredbe zadrži izvršitev izbrisa tožnika iz evidence brezposelnih oseb in s tem prepreči izgubo prihodka, ki ga prejema iz naslova denarne socialne pomoči ter izgubo možnosti udeleževati se izobraževanj, ki bi pripomogli k njegovi večji zaposljivosti. Tožnik izbris iz evidence brezposelnih oseb navezuje na ogroženo preživljanja njegovega mladoletnega sina, po drugi strani pa meni, da z zadržanjem izvršitve odločb toženki ne bo nastala nikakršna škoda. Smiselno predlaga izdajo t. i. regulacijske ali ureditvene začasne odredbe, ki mora biti skladno s sodno prakso restriktivna, saj začasno v celoti konzumira predmet odločanja v zadevi.

8.Predmet tega socialnega spora je prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ki se nanaša na vsa dejstva v zvezi z izpolnjevanjem aktivnosti, ki jih je tožnik prevzel s podpisom v Zaposlitvenem načrtu št. ... z 7. 11. 2025 in Pogodbi o vključitvi udeleženca v program neformalno izobraževanje in usposabljanje z dne 10. 11. 2025. Postopek vključitve v program zahteva predhodno napotitev na zdravniški pregled, na kar je bil tožnik tudi napoten. Izvajalec je 4. 12. 2025 sporočil, da je tožnik opravil zdravniški pregled, tožnik pa se ni odzval na pozive izvajalca. Iz evidence zabeležk izvajalca zbornice C. je razvidno, da je bil tožnik večkrat klican in da mu je bilo posredovano SMS sporočilo na telefonsko številko in po elektronski poti, ki je navedena v zaposlitvenem načrtu pod točko 4, kjer je tožnik lahko opredelil način medsebojne komunikacije. Pasivnost udeležencev oziroma ugotovljenih kršitev, opredeljenih v 9. členu pogodbe, se odrazi v pravni posledici, da lahko ZRSZ udeleženca preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci oseb, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja. In ravno obstoj te situacije zatrjuje toženka.

9.Predmet tega spora ne more biti izplačilo denarne socialne pomoči, kot to skuša skozi razlogovanje predstaviti tožnik. Morebitna upravičenja do denarne socialne pomoči tožnik ureja v drugih postopkih, ki praviloma sledijo vpisu upravičencev v evidenco brezposelnih oseb.

10.Tudi po pritožbeni oceni glede na citirano pravno ureditev v obravnavani zadevi pogoji za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni, saj tožnik v tej fazi postopka ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve. Tožnik tudi v pritožbi vztraja pri izkazanosti obstoja terjatve. Slednje navezuje na komunikacijo s svetovalko ZRSZ z 26. 11. 2025

v zvezi z dopisom, ki ga je tožnik 18. 11. 2025 prejel s strani Diagnostičnega centra D., zaradi katerega je bil prepričan, da zdravniškega pregleda ni opravil. Iz predloženega dopisa Diagnostičnega centra D. z dne 18. 11. 2025,

s katerim tožnik dokazuje svojo domnevo o neuspešno opravljenem zdravniškem pregledu, kaj takega na prvi pogled ne izhaja. Izkazano je le, da so bila tekom zdravniškega pregleda pri tožniku ugotovljena določena odstopanja in svetovana določena dejanja.

,

11.Sodišče je v 9. točki prepričljivo pojasnilo, da je iz listin upravnega spisa razvidno, da je tožnik uspešno opravil zdravniški pregled in da je bilo zdravniško spričevalo izdano 18. 11. 2025. V tej fazi postopka, kot pravilno razloguje sodišče v 10. točki, sicer še ni izkazano, da bi tožnik navedeno spričevalo prejel, je pa izkazano, da je bil prek MMS sporočila pozvan, da sporoči razlog neudeležbe na strokovnem usposabljanju. Izvajalec je 21. 11. 2025 s tožnikom poskušal stopiti v stik preko telefonskih klicev, na katere se tožnik ni odzival. Dne 5. 12. 2025 je bil z dopisom ZRSZ pozvan na podajo pisne izjave in predložitev dokazil, na katere se je odzval le s pisnim pojasnilom, da zdravniškega potrdila ni prejel, zaradi česar se usposabljanja ni udeležil. Za dokazni zaključek, za katerega se zavzema tožnik, da ga ne toženec ne izvajalec nista kontaktirala in skušala aktivirati, da se vključi v izobraževanje oziroma da pojasni razloge svoje pasivnosti, ne zadostuje zgolj njegovo pavšalno zanikanje, da ni prejel nobenega sporočila v zvezi z opravljenim zdravniškim pregledom, ne na elektronski naslov niti na Portal.

12.Tudi pritožbeni očitek, da posnetek zaslona skupinsko poslanega MMS sporočila in posnetek zaslona telefonskih klicev ne dokazujeta, da je bilo takšno sporočilo tožniku tudi dejansko dostavljeno, ne izpodbije zaključka, da v tej fazi postopka tožnik ni verjetno izkazal, da je ZRSZ tožnika neupravičeno izbrisal iz evidence brezposelnih zaradi tožnikovih kršitev obveznosti - tj. zaradi neupravičene neudeležbe na usposabljanju. V tem smislu je neuspešno pritožbeno razlogovanje, da bi bilo potrebno predložene listinske dokaze toženke, oceniti upoštevajoč tožnikovo trditev, da če bi se želel izogniti usposabljanju, ne bi kasneje pri svetovalki na ZRSZ poizvedoval, kdaj bo pozvan na zdravniški pregled.