Jedro

Ker je upravni organ ocenil, da za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka glede ugotovitev dejanskega stanja potrebuje prevode listin v tujem jeziku, je imel v 177. členu ZUP podlago to zahtevati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba Centra za socialno delo A. (CSD) št. ... z dne 23. 5. 2019 in odločba toženke št. ... z dne 9. 7. 2019 in da so tožnica in njena otroka upravičeni do denarne socialne pomoči od 28. 1. 2019 do 29. 4. 2019 v višini 578,89 EUR mesečno ter do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev od 28. 1. 2019 do 29. 4. 2019; da se odpravita odločba CSD št. ... z dne 18. 7. 2019 in odločba toženke št. ... z dne 14. 10. 2019 in da so tožnica ter njena otroka upravičeni do denarne socialne pomoči od 30. 4. 2019 do 31. 7. 2019 v višini 578,89 EUR mesečno in do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev od 30. 4. 2019 do 31. 7. 2019; da se odpravita odločba CSD št. ... z dne 18. 7. 2019 in odločba toženke št. ... z dne 16. 9. 2019 in je tožnica upravičena do izredne denarne socialne pomoči v znesku 1.106,00 EUR, ki jo je dolžna toženka izplačati v roku 15 dni pod izvršbo; da je toženka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Hkrati je odločilo, da stroški zastopanja tožnice bremenijo proračun Republike Slovenije (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi, podredno pa izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Ob oddaji vlog za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, pravic iz zdravstvenega zavarovanja ter izredne denarne socialne pomoči je v evidencah FURS izkazovala imetništvo dveh računov v Avstriji. Račune je zaprla že v letu 2016 in na CSD posredovala sporočilo avstrijske banke. Na podlagi poziva bi dokazilo morala prevesti v slovenski jezik, pa tega ni storila. Samo imetništvo računa ni podlaga za zavrnitev zahteve za priznanje pravic. Po določbah ZUPJS je potrebno izkazati višino denarnih sredstev, pri čemer se višina lahko izkazuje tudi z izjavo vlagatelja. Izpisa stanja na računih za mesece januar do marec 2019 objektivno ni mogla predložiti. Namen tretjega odstavka 140. člena ZUP ni v tem, da stranka (namesto začasno) trajno izgubi zahtevano pravico. Upravni organ bi moral postopek nadaljevati in izvesti poseben ugotovitveni postopek. Pogoji za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku iz 144. člena ZUP v obravnavani zadevi niso izpolnjeni (prim. sodba II U 235/2010). Toženka postopka ni izvedla in se do predloženih listin ni opredelila. Sodišče kršitev postopka storjenih pred upravnim organom ni odpravilo, s čimer je kršilo 8. in 14. točko drugega odstavka 399. člena ZPP. Ne strinja se, da bi morala potrdilo banke prevesti v slovenski jezik. ZUP razlikuje med obravnavo vlog in dokazil. Vloge morajo biti podane v uradnem jeziku, medtem ko za predloženo dokumentacijo veljajo milejša določila. Prevod listin se zahteva le, če je to potrebno. Priloge se lahko upoštevajo, čeprav so v tujem jeziku, v kolikor ne gre za zahtevne listine. V odločbah ni nobenih razlogov o trditvi, da računov nima in s tem povezano vsebino potrdila. Iz odločb ne izhaja, da ji upravni organ ne verjame, da nima odprtih računov in da bi toženka zahtevo zavrnila, ker potrdilo ni bilo prevedeno. Razlog za zavrnitev zahteve je v tem, da ni predložila dokazil o stanju na njenih (neobstoječih) računih v tujini. Upravni organ bi dokazno oceno moral sprejeti na podlagi vseh relevantnih dokazov, tudi neprevedene listine. Pravica se stranki lahko zagotavlja le z ustrezno obrazložitvijo dokazne ocene, ne pa s prevajanjem dokazov (prim. VSRS sklep I Up 174/2019). Toženka ne trdi, da teksta ne bi razumela in se ni opredelila do trditve o neobstoju računov. Predloženo potrdilo je enostaven tekst in potrjuje navedbe, da v tujini že od leta 2016 nima odprtih računov. V tujini nima sredstev, ki bi vplivala na upravičenost ali višino denarne socialne pomoči. Da so bile vse navedbe resnične potrjuje kasnejše ravnanje toženke, ki pri naslednjih vlogah teh računov ni več upoštevala. Dokazovanje višine sredstev in način pridobitve bi zahtevalo prevod listin, dokazovanje neobstoja računov pa ne. Toženka bi dejstvo, da v tujini nima odprtih računov morala ugotoviti sama. Stališče, da bi morala predložiti overjene prevode enostavnih potrdil, je v nasprotju z namenov zaprošene socialne pomoči. Strošek overjenega prevoda listin predstavlja polovico zaprošene socialne pomoči. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev določb postopka.

Ni utemeljena pritožničina pavšalno zatrjevana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom ali če sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Ker takšnih pomanjkljivosti sodbe, ki bi onemogočale njen preizkus pritožbeno sodišče tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zaključuje, da bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek o kršitvi 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodišče tožnice ni prikrajšalo v njeni pravici, da sodeluje v postopku in se je do tistih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredelilo.

5. Predmet sodne presoje je pravilnost in zakonitost treh dokončnih odločb toženke z dne 9. 7. 2019, 16. 9. 2019 in 14. 10. 2019, s katerimi je zavrnila tožničine pritožbe vložene zoper prvostopenjske odločbe CSD. S slednjimi je CSD odločil, da tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči, do pravic iz zdravstvenega zavarovanja in do izredne denarne socialne pomoči. Izdane odločbe temeljijo na ugotovitvah, da tožnica ni predložila potrebnih dokazil, ki bi omogočale ugotovitev izpolnjevanja pogojev za dodelitev pravic iz javnih sredstev.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnica pri CSD dne 28. 1. 2019 in 30. 4. 2019 vložila vlogi za dodelitev denarne socialne pomoči in pravic iz zdravstvenega zavarovanja ter dne 19. 3. 2019 vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči. CSD je tožnico v zvezi z vlogo z dne 28. 1. 2019 pozval k predložitvi dokazil o porabi sredstev kupnine za stanovanje, ki jih je pridobila na podlagi prodajne pogodbe, k predložitvi stanja na računih v tujini in ji vrnil kopijo dopisov v tujem jeziku z navodilom, da jih predloži v overjenem prevodu. Tožnica zahtevanih dokazil za svoje trditve ni posredovala do izteka roka, ne do izdaje odločbe CSD. Tožnica je 30. 4. 2019 ponovno vložila vlogo za dodelitev denarne socialne pomoči in ostalih pravic iz javnih sredstev. Po pozivu upravnega organa je v zvezi z računi v tujini navedla, da se je povezala z davčno upravo za spremembo vpisa v uradnih evidencah, ker so računi preneseni na bivšega moža že v letu 2016, ni pa predložila dokazil o stanju računov v tujini za tri mesece pred mesecem vložitve vloge in ne prevedenih listin v tujem jeziku. Tudi v zvezi z vlogo tožnice z dne 19. 3. 2019 za dodelitve izredne denarne socialne pomoči je CSD ugotovil obstoj dveh računov v Avstriji in jo pozval k predložitvi izpisa o prometu na obeh računih za relevantno obdobje in k prevodu listin. Ker tožnica v vseh primerih po pozivu upravnega organa potrebnih dokazil ni predložila ni bilo mogoče ugotoviti izpolnjevanja pogojev za dodelitev denarne socialne pomoči, ostalih pravic iz javnih sredstev in izredne denarne socialne pomoči, zato je CSD zahteve zavrnil. Odločitve prvostopenjskega organa je potrdila toženka in pritožbe tožnice zavrnila.

Sporno je, ali bi morala tožnica potrdilo avstrijske banke v nemškem jeziku, ki naj bi dokazovalo, da ni več imetnica dveh transakcijskih računov v Avstriji, prevesti v slovenski jezik.

7. Pravna podlaga za rešitev zadeve je podana v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)2 ter v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS).3 Po določbi 34. člena ZUPJS center za socialno delo odloča o pravicah iz javnih sredstev po Zakonu o splošnem upravnem postopku, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena. Podatki se zbirajo neposredno od osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika oz. iz zbirk podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. V primeru, da slednji ne vodijo zbirke podatkov je oseba oziroma njen zakonit zastopnik centru za socialno delo dolžan dati vse podatke.

8. Kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje je upravni organ skladno z 11. točko drugega odstavka 51. člena ZUPJS iz obstoječih zbirk podatkov, tj. podatkov FURS-a pridobil podatek o obstoju dveh računov v tujini in tožnico pozval na predložitev izpiska prometa v relevantnem obdobju, tj. za obdobje treh mesecev pred mesecem vložitve posamezne vloge,4 ki jih tožnica ni predložila. Tožnica je trditve, da naj bi računa zaprla že v letu 2016 dokazovala z listinami v tujem jeziku, ki jih kljub pozivu upravnega organa ni prevedla. Po določbi prvega odstavka 177. člena Zakona o splošnem upravnem postopku5 (ZUP) je treba listini sestavljeni v tujem jeziku, predložiti tudi overjen prevod, če je to potrebno. Ali je prevod listine sestavljene v tujem jeziku obvezen, je potrebno presojati v okoliščinah posameznega primera. CSD je ocenil, da je listine zaradi dokazovanja potrebno prevesti v slovenski jezik, saj tuj jezik, v tem primeru nemščina, ni uradni jezik in ni jezik, ki ga CSD pri svojem delu uporablja.

Ker je upravni organ ocenil, da za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka glede ugotovitev dejanskega stanja potrebuje prevode listin v tujem jeziku, je imel v 177. členu ZUP podlago to zahtevati. Neutemeljeno je zato pritožbeno sklicevaje na sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 174/2019,6 kjer se je pojavil dvom o potrebnosti prevoda določenih listin. Drži, da samo imetništvo računa v tujini ni podlaga za zavrnitev zahtevkov, vendar tožnica ni dokazala, da je računa zaprla oz. da na teh računih v relevantnem obdobju ni imela sredstev za preživljanje sebe in svojih družinskih članov ter ni zmogla izrednih stroškov. Posledično zato ne izpolnjuje pogojev za dodelitev pravic iz javnih sredstev.

9. Neutemeljeno je sklicanje pritožnice na zadevo II U 235/2010 v kateri je organ za brezplačno pravno pomoč, ker po pozivu ni prejel prosilčevega odgovora, vlogo nepravilno zavrgel. V predmetnih upravnih postopkih je CSD ravnal skladno z določbo 140. člena ZUP in kljub temu, da tožnica ni predložila zahtevanih dokazil postopek nadaljeval in vlog ni zavrgel. 10. Neutemeljene so tudi pritožničine navedbe o trajni izgubi zahtevane pravice in o resničnosti njenih navedb, ker toženka pri naslednjih vlogah računov v tujini ni več upoštevala. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje se računa v tujini pri kasnejših vlogah za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev nista več upoštevala, ker sta bila zaprta kasneje, ni pa tožnica dokazala, da bi bila zaprta že v relevantnem obdobju. Posledično ne gre za trajno izgubo zahtevanih pravic.

11. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

12. Zaradi neuspeha tožnice v pritožbenem postopku in v skladu s 165. členom v zvezi s 154. členom ZPP ter odobreni brezplačni pravni pomoči, tožničini stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. 2 Ur. l. RS, št. 61/2010 in nasl. 3 Ur. l. RS, št. 62/2010 in nasl. 4 Skladno z 20. členom ZSVarPre. 5 Ur. l. RS, št. 80/99 in nasl. 6 Gre za odločanje o prošnji za mednarodno zaščito.