Jedro

Zakon sicer določa, da v fazi predhodnega preizkusa zemljiškoknjižnega predloga zemljiškoknjižno sodišče preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu, in če te predpostavke (med katere spadajo tudi listine, ki morajo biti priložene), niso podane, predlog zavrže. To strogo pravilo pa je omehčano z dodatnim pravilom, po katerem je možno z ugovorom proti sklepu zemljiškoknjižnega sodišča o zavrženju predloga sanirati odpravljive pomanjkljivosti (1. točka četrtega odstavka 146. člena ZZK-1).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice Dn 1 z dne 24.11.2011, se razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom Dn 1 z dne 24.10.2011 odločila „umik se vzame na znanje in se postopek v tej zadevi ustavi“. V obrazložitvi sklepa je povzela vsebino 7. točke 125. a člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki se nanaša na plačilo sodne takse, svoje odločitve pa ni obrazložila (iz sklepa ni razvidno, zakaj je prvostopenjsko sodišče vzelo umik predloga v konkretni zadevi na znanje).

Z izpodbijanim sklepom pa je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor in potrdila sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice. Ugotovila je, da zemljiškoknjižnemu dovolilu ni bilo priloženo potrdilo o namenski rabi zemljišča, zato ni izpolnjen pogoj iz 5. člena 148. člena ZZK-1 in vpisa lastninske pravice ni dovolilo.

Proti temu sklepu se pritožuje predlagateljica po notarki. Trdi, da je sodišče dvakrat ravnalo nezakonito. Prvič ob zavrnitvi zemljiškoknjižnega predloga, in sicer zato, ker je bila sodna taksa dejansko plačana, kar je izkazala v ugovornem postopku s predložitvijo potrdil o plačilu sodne takse in drugič, ko je zavrnilo ugovor iz povsem drugega razloga (manjkajočega potrdila o namenski rabi, ne pa neplačila sodne takse). V ugovornem postopku predlagateljici sploh ni bila dana možnost predložiti dokaz, da razpolaga z manjkajočo listino – potrdilo o namenski rabi, in da je pri pretvorbi notarskega zapisa v elektronko obliko po pomoti prišlo do izpusta te manjkajoče listine. V pritožbenem postopku prilaga darilno pogodbe in pogodbo o ustanovitvi služnosti z dne 22.6.2011, potrjeni v notarskem zapisu skupaj s potrdilom o namenski rabi zemljišča, ki ga je 24.6.2011 izdala Občina Piran in potrdilom DURS z dne 4.7.2011. Zemljiškoknjižno potrdilo je bilo izdano že pred vložitvijo ZK predloga. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in dovoli vpis lastninske pravice.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba ima prav. Prvostopenjsko sodišče je z nezakonitim postopanjem prikrajšalo predlagateljico pri uveljavljanju njenih procesnih pravic. Zemljiškoknjižna sodišča pomočnica je nepravilno postopala, ker je štela predlog za umaknjen kljub dejstvu, da je predlagateljica plačala sodno takso (kar je izkazala v ugovornem postopku), zemljiškoknjižna sodnica pa zato, ker je tak sklep, kljub dejstvu, da je predlagateljica izkazala plačilo takse, ta sklep potrdila s povsem drugim razlogom in tako prikrajšala predlagateljico, da pomanjkljivost, ki je bila podana ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga (manjkajoča listina – potrdilo o namenski rabi zemljišča) odpravi. Zakon sicer določa, da v fazi predhodnega preizkusa zemljiškoknjižnega predloga zemljiškoknjižno sodišče preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu, in če te predpostavke (med katere spadajo tudi listine, ki morajo biti priložene), niso podane, predlog zavrže. To strogo pravilo pa je omehčano z dodatnim pravilom, po katerem je možno z ugovorom proti sklepu zemljiškoknjižnega sodišča o zavrženju predloga sanirati odpravljive pomanjkljivosti (1. točka četrtega odstavka 146. člena ZZK-1). Z opisanim ravnanjem pa ji je prvostopenjsko sodišče to možnost odvzelo. Manjkajočo listino je predložila v pritožbenem postopku, kar je po mnenju pritožbenega sodišča še pravočasno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice razveljavilo in zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). Prvostopenjsko sodišče bo moralo preizkusiti ali so podani pogoji za dovolitev vpisa.