Jedro

Tožniku je bila odvzeta poslovna sposobnost nastopanja pred sodišči. Pravdnih dejanj ne more opravljati sam, zanj jih lahko opravlja le skrbnik, ki je njegov zakoniti zastopnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožnika za postavitev začasnega zastopnika z dne 3. 2. 2016 (I. točka izreka) in pritožbo tožnika z dne 3. 2. 2016 zoper sklep z dne 12. 1. 2016 (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov, zaradi očitne diskriminacije in kratenja ustavnih pravic. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odloči o zavrženem predlogu in pritožbi ali pa zadevo vrne v ponovno odločanje drugemu prvostopnemu sodišču. Tožniku je bila krivično, nezakonito in zlonamerno delno odvzeta poslovna sposobnost. Izpodbijani sklep je izdan „z zlorabo delno odvzete poslovne sposobnosti“. Zaradi očitne neskrbnosti skrbnika bi moralo sodišče uporabiti tretji odstavek 79. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in ugoditi predlogu za postavitev začasnega zastopnika. Ker je bila tožniku poslovna sposobnost odvzeta le delno, njegov razum pa ni prizadet, bi moralo sodišče v skladu z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) tožnika šteti za mladoletno osebo, ki je dopolnila 15 let, kar pomeni, da z odobritvijo ali neodobritvijo skrbnika lahko sama vlaga vloge oziroma nastopa pred sodišči. Po določbi 81. člena ZPP je sodišče dolžno storiti vse potrebno, da se odpravijo pomanjkljivosti iz prvega in drugega odstavka 81. člena ZPP. Takšno je tudi stališče Vrhovnega sodišča RS zavzeto v sklepu II Ips 211/94, v katerem je zapisano, da ni mogoče dopustiti, da zato, ker stranke oziroma državljan ni sposoben sestaviti vsebinsko ustreznih vlog in ustrezno zastopati svojih interesov, ne bi bil deležen ustreznega pravnega varstva. Tožniku postavljen skrbnik v konkretnem ni poskrbel za ustrezno pravno varstvo tožnika, zato sodišče pritožbe ne bi smelo zavreči, ampak bi moralo tožniku na podlagi 25. člena Ustave in 13. člena EKČP, zagotoviti vložitev učinkovite pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožniku je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 20407/2012 z dne 10. 10. 2012, delno odvzeta poslovna sposobnost in sicer za zastopanje v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih. Tako odločitev je pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje in je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sklep izdan „z zlorabo delno odvzete poslovne sposobnosti“. Nanjo je vezano tudi pritožbeno sodišče in so zato neupoštevne pritožbene trditve, s katerimi pritožba meri na nepravilno odločitev o delnem odvzemu poslovne sposobnosti.

5. Tožniku je bila z delnim odvzemom poslovne sposobnosti popolnoma odvzeta sposobnost za nastopanje pred sodiščem, zato nima položaja mladoletnika, ki dopolni 15 let, kot se zmotno zavzema pritožba. Ne gre za situacijo predvideno v drugem odstavku 208. člena in prvem odstavku 203. člena ZZZDR, po kateri ima skrbnik osebe, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost, pravice in dolžnost skrbnika mladoletnika, ki je že star 15 let, ta pa lahko sam sklepa (vse) pravne posle, vendar pa je njihova veljavnost pogojna, saj je odvisna od skrbnikove odobritve. Stranka, ki ji je (v celoti) odvzeta poslovna sposobnost nastopanja pred sodišči, ne more sama opravljati pravdnih dejanj(1). Povedano drugače, tožnik sam ne more opravljati pravdnih dejanj, zanj jih lahko opravlja le skrbnik, ki je njegov zakoniti zastopnik. Tožnik pa ohranja (polno) poslovno sposobnost na vseh drugih področjih in za njih ne potrebuje nikakršnega dovoljenja skrbnika.

6. Niso podane niti uveljavljene procesne kršitve, niti procesne kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je postopalo v skladu z 81. členom ZPP, ko je poskrbelo, da je bil tožniku postavljen skrbnik za poseben primer(2), kateremu je vročalo vsa sodna pisanja. Enako stališče je zavzeto tudi v sklepu Vrhovnega sodišča II Ips 211/1994 z dne 7. 4. 1994(3), na katerega se sklicuje pritožba. V njem je zapisano, da je treba v interesu stranke, ki sama ni sposobna skrbeti za svoje koristi, zagotoviti, da bo postavljeni skrbnik skrbel in tudi odgovarjal za pravilno zaščito resničnih interesov. Pritožbeni očitek o očitni neskrbnosti skrbnika, ki bi po stališču pritožbe sodišču narekovala postopanje po tretjem odstavku 79. člena ZPP, je pavšalen in nekonkretiziran. Sicer pa za reševanje ugovorov zoper delo skrbnika ni pristojno sodišče, temveč drug organ, predviden v drugem odstavku 200. člena ZZZDR(4). Tožniku s tem, ko sam ne sme vlagati pritožb in drugih vlog, niso kršene njegove ustavne pravice do ustreznega pravnega varstva oziroma učinkovitega pravnega sredstva in tudi ne pravice, ki jih ima na podlagi EKČP. Tožniku je postavljen skrbnik, ki je njegov zakoniti zastopnik in lahko zanj opravlja vsa pravdna dejanja.

7. Tožnik je predlog za postavitev začasnega zastopnika in pritožbo zoper sklep 12. 1. 2016, ki ju izpodbijani sklep zavrže, vložil sam, po že (pravnomočni) odločitvi o delnem odvzemu poslovne sposobnosti, zato ju je sodišče prve stopnje, kot nedovoljeni, materialnopravno pravilno zavrglo. Sklep 12. 1. 2016 je, kot pravilno obrazloži že sklep, vročilo tožnikovemu skrbniku, ki pa se ni pritožil. Ob robu pritožbeno sodišče še dodaja, da ob dejstvu, da je bil tožniku postavljen skrbnik, ki je njegov zakoniti zastopnik, tudi niso podani pogoji za postavitev začasnega zastopnika, predvideni v 82. členu ZPP, kot se zavzema pritožba.

8. Po povedanem uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in ker ni procesnih in materialnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker niso bili priglašeni.

Op. št. (1): Primerjaj VSL sodbo in sklep II Cp 1350/2015 z dne 30. 9. 2015. Op. št. (2): Z dokončno odločbo CSD ... 12211-8/2012 z dne 22. 9. 2014 je bil tožniku kot skrbnik za poseben primer postavljen CSD ...

Op. št. (3): Z navedenim sklepom je Vrhovno sodišče pritrdilo stališču nižjih sodišč, da so izpolnjeni pogoji za delni odvzem poslovne sposobnosti stranki, ker je nesposobna sama uveljavljati pravice in interese pred pristojnimi državnimi organi.

Op. št. (4): Po drugem odstavku 200. člena ZPP ugovore zoper delo skrbnika rešuje pristojni center za socialno delo, ugovore zoper delo centra za socialno delo pa ministrstvo, pristojno za družino.