Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Glede na to, da predpostavka za utemeljenost zahtevka za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj ni pravnomočno ugotovljena terjatev, ampak zadostuje zapadla terjatev, ni podano nasprotje med ugotovitvami in razlogi izpodbijanega sklepa.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pravdni postopek prekine do pravnomočnosti sodne odločbe v pravdnem postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. VI P 143/2011. 2. Toženka v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in nadaljevanje postopka, podrejeno pa vrnitev zadeve v nov postopek. V sklepu je ugotovljeno, da sta tako v tem postopku kot v postopku VI P 143/2011 sporni vprašanji zapadlosti in višine tožničine terjatve do toženkinega očeta. Na drugem mestu je ugotovljeno, da je zapadlost eden od pogojev za vodenje postopka. S tem je podano nasprotje med razlogi, izpodbijanega sklepa pa posledično ni mogoče preizkusiti. Ni sporno, da tožnica nima zapadle terjatve do toženke in da zato niso izpolnjeni pogoji za izpodbojno tožbo po 255. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Glede na to je izpodbijani sklep nezakonit, saj bi sodišče lahko sporno vprašanje razrešilo kot predhodno vprašanje v tem postopku. Prekinitve postopka ne utemeljujejo razlogi ekonomičnosti in smotrnosti, saj je sodišče samo ugotovilo, da je sporna zapadlost terjatve, to pa pomeni, da ni podan pogoj za utemeljenost zahtevka.
3. Tožnica ni odgovorila na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, (1) da je med strankama sporno, ali ima tožnica zapadlo terjatev do X., ki je toženki podaril nepremičnino, in v kakšni višini, in (2) da o navedenem teče pravda pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, v tej zadevi pa je bil v zvezi z istim vprašanjem že postavljen izvedenec ekonomske stroke. Zavzema stališče, da razlogi ekonomičnosti narekujejo ugoditev tožničinemu predlogu za prekinitev postopka.
6. Izpodbijani sklep se opira na določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po katerem sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Kot predhodno vprašanje je po zakonski opredelitvi vprašanje o obstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od predhodne rešitve katerega je odvisna odločitev v zadevi (13. člen ZPP).
7. V pritožbi očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Ugotovitve in razlogi sklepa so konsistentni in si med seboj ne nasprotujejo. Stališče izpodbijanega sklepa izhaja s pravilnega stališča, da za utemeljenost zahtevka zadostuje zapadlost terjatve, ni pa treba, da bi bila že ugotovljena s pravnomočno sodbo.
8. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (1. točka 365. člena ZPP).
9. Ker je bila predmet pritožbenega odločanja vmesna procesna odločitev, so pritožbeni stroški nadaljnji pravdni stroški.