Jedro

V opisu dejanja, ki naj bi predstavljal kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 258. člena KZ-1, niso konkretizirani čas storitve kaznivega dejanja niti zakonska znaka zavestne kršitve zakonov ali drugih predpisov še zlasti pa predvidevanja možnosti nastanka hujše kršitve pravic drugega ali škode na javni dobrini ali premoženjske škode ter dejstvo nastanka takšne kršitve oziroma večje škode.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Oškodovanka kot tožilka je dolžna plačati sodno takso za pritožbo zoper sklep.

Obrazložitev

1. Okrajna sodnica Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah je s pritožbeno izpodbijanim sklepom z dne 18. 11 2022, opr. št. I Kr 39849/2022, na podlagi določbe tretjega odstavka 76. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrgla predlog oškodovancev kot tožilcev A. A. in B. B. z dne 13. 6. 2022, dopolnjen 3. 8. 2022, za opravo posameznih preiskovalnih dejanj zaradi kaznivih dejanj nevestnega dela v službi po 258. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter kršitve pravice do pravnega sredstva ali peticije po 144. členu KZ-1, zoper osumljene C. C., D. D., E. E. in F. F. 2. Oškodovanka kot tožilka A. A. se je pravočasno pritožila zoper prvostopenjski sklep. Pritožbenega razloga ne konkretizira, predlaga pa, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in o zahtevi oškodovanke za opravo posameznih preiskovalnih dejanj samostojno odloči v njeno korist. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določbe petega odstavka 402. člena ZKP ni zaznal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti pritožbeno izpodbijane odločitve pa niso ovrgle niti oškodovankine pritožbene navedbe.

5. V skladu s prvim odstavkom 19. člena ZKP se kazenski postopek uvede na zahtevo upravičenega tožilca (načelo akuzatornosti). Med upravičene tožilce, pod pogoji, ki jih predpisuje kazenski postopkovnik, spada tudi oškodovanec kot tožilec. V skladu z načelom kontradiktornosti pa mora upravičeni tožilec, torej tudi oškodovanec kot tožilec, po drugem odstavku 16. člena ZKP navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje. V skladu z določbo tretjega odstavka 168. člena ZKP in smiselno uporabo 429. člena ZKP, mora predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj vsebovati med ostalimi obveznimi sestavinami tudi opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja, zakonsko označbo kaznivega dejanja, okoliščine iz katerih izhaja utemeljenost suma, in že zbrane dokaze.

6. Konkreten opis kaznivega dejanja mora oškodovanec kot tožilec v predlogu oblikovati že zaradi tega, ker se mora osumljenca na prvem zaslišanju seznaniti, katerega dejanja je osumljen in mu na ta način omogočiti uveljavljanje pravice do obrambe (29. člen Ustave RS). V predlogu za opravo posameznih preiskovalnih dejanj opisano osumljenčevo ravnanje mora imeti vse zakonske znake kaznivega dejanja, enako kot v obtožnem aktu. Opis dejanja, ki je predmet posameznih preiskovalnih dejanj, mora biti torej konkreten in jasen ter mora vsebovati vsa tista odločilna dejstva, ki pomenijo konkretizacijo abstraktnih zakonskih znakov kaznivega dejanja.

7. Sodišče druge stopnje v pritožbenem preizkusu predmetne kazenske zadeve ugotavlja, da opis dejanja kot ga je oškodovanka podala v predlogu z dne 13. 6. 2022 ter njegovi dopolnitvi z dne 22. 7. 2022, oddani priporočeno na pošto 3. 8. 2022, ne vsebuje vseh zgoraj opisanih sestavin.

8. Kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 258. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) stori uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zavestno krši zakone ali druge predpise, opušča svoje nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, in res nastane kršitev oziroma večja škoda.

9. V opisu dejanja, ki naj bi predstavljal kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 258. člena KZ-1, niso konkretizirani čas storitve kaznivega dejanja niti zakonska znaka zavestne kršitve zakonov ali drugih predpisov še zlasti pa predvidevanja možnosti nastanka hujše kršitve pravic drugega ali škode na javni dobrini ali premoženjske škode ter dejstvo nastanka takšne kršitve oziroma večje škode. V dopolnitvi vloge z dne 22. 7. 2022 gre v bistvu za ponovni povzetek istih trditev, kot so bile navajane že v predlogu z dne 13. 6. 2022, pri tem pa gre ugotoviti, da oškodovanka ni sledila natančnim napotkom prvega sodišča iz poziva k dopolnitvi vloge z dne 28. 6. 2022. Enako gre ugotoviti tudi za aktualno pritožbo, v kateri pritožnica ponavlja trditve iz prvih dveh vlog, z ničemer pa ne izpodbija zaključkov prvega sodišča glede nepopolnosti citiranih dveh vlog.

10. Kaznivo dejanje kršitve pravice do pravnega sredstva ali peticije po prvem odstavku 144. člena KZ-1 pa stori kdor pri opravljanju svojega dela prepreči drugemu, da bi uporabil svojo pravico do pritožbe, ugovora ali kakšnega drugega pravnega sredstva, do vloge ali predloga, ali da bi dal politične ali druge pobude splošnega pomena. Kvalificirana oblika iz drugega odstavka 144. člena KZ-1 je uresničena, če stori to dejanje uradna oseba z zlorabo svojega položaja ali pravic. Tudi to kaznivo dejanje se lahko stori le z naklepom. Izvršitveno ravnanje pomeni dejavnost storilca v smeri preprečitve drugemu pravice do pritožbe, ugovora ali kakšnega drugega pravnega sredstva, kar lahko stori na tak način, da pravnega sredstva noče sprejeti, če je za sprejem pristojen, ali da na drugega vpliva npr. z grožnjami, izsiljevanjem ali z lažnim prikazovanjem okoliščin in ga s tem zavede, da pravnega sredstva ne vloži. 11. Ugotoviti gre, da ima prvo sodišče prav, da oškodovanka v predmetnih vlogah ni konkretizirala niti zakonskih znakov kaznivega dejanja kršitve pravice do pravnega sredstva ali peticije po 144. členu KZ-1. Obravnavani vlogi ne vsebujeta konkretizacije očitka osumljenim na kakšen način naj bi oškodovanki pri opravljanju svojega dela preprečili, da bi uporabila svojo pravico do pritožbe. Pri tem je pritrditi prvemu sodišču, da ima stranka v primeru molka organa v upravnem postopku, torej če pristojni organ, zoper katerega odločbo je dovoljena pritožba, ne izda odločbe in je ne vroči stranki v predpisanem roku, pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen (4. odstavek 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku).

12. Naslednja sestavina, bistvena za predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, je navedba okoliščin iz katerih izhaja utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja. Utemeljen sum v skladu z ustaljeno ustavno-sodno presojo pomeni visoko stopnjo artikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Utemeljenost suma se mora nanašati na kaznivo dejanje z vsemi njegovimi elementi. Oškodovanka v zavrženih vlogah ni za vsakega posameznega osumljenca posebej navedla, na podlagi katerih dejstev in dokazov je moč sklepati na nivoju artikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da je utemeljeno osumljen storitve očitanih kaznivih dejanj. Pri tem ne zadostujejo navedbe kot jih oškodovanka niza in ponavlja v vseh vlogah ter oškodovankino lastno tolmačenje določb Zakona o cestah ter Zakona o občinskem redarstvu.

13. Glede na vse zgoraj navedeno, sodišče druge stopnje zaključuje, da je pritožbeno izpodbijani sklep pravilen in zakonit, saj oškodovanka kot tožilka vloge z dne 13. 6. 2022, kljub dopolnitvi z dne 22. 7. 2022, ni oblikovala oziroma popravila v skladu s pozivom in navodili iz sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 28. 6. 2022, ko je bila obenem tudi opozorjena na posledico iz tretjega odstavka 76. člena ZKP, ki sodišču nalaga zavrženje nepopolne vloge.

14. Oškodovanka kot tožilka s pritožbo ni uspela in zato mora, po določbi drugega odstavka 96. člena ZKP plačati sodno takso po tarifni št. 74013 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v znesku 30,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka, ki bo odmerjena v posebnem plačilnem nalogu sodišča, pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji.