Jedro

V postopku v sporih majhne vrednosti sodišče ne upošteva dejstev in dokazov, ki jih stranka navaja v drugih (dodatnih ali prepoznih) vlogah ( 453. člen ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je s sodbo pod točko I. odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. I 2005/09113 z dne 21.9. 2005 ostane v veljavi v 1. točki izreka tako, da je toženec v 8 dneh dolžan tožeči stranki plačati glavnico v višini 300,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.10.2004 dalje do prenehanja obveznosti ter v 3. točki za znesek 50,49 EUR, ki ga je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka določenega za izpolnitev obveznosti dalje. Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči povrniti 25,47 EUR pravdnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (točka II.).

Zoper sodbo vlaga pritožbo tožena stranka brez navedbe pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in tožbo zavrže. Navaja, da je 18.3.2009 udeležil obravnave v tej zadevi, počutil pa se je popolnoma nezaželen, zavržen in odveč. Meni, da je bila sodba v njegovi zadevi napisana že v naprej. Ni prišel do besede, komaj mu je uspelo, da je zapisnikarici vrinil izvedeniško mnenje invalidske komisije, izvide nevrologa in drugo zdravstveno dokumentacijo. Hotel je dokazati, da v času, ko naj bi nekaj zagrešil, ni bil sposoben ničesar razumeti. Sodišče tega sploh ni imelo namena vpogledati, v sodbi pa tudi ni pojasnilo, zakaj teh teh dokazov ni upoštevalo. Ni upoštevalo nobenih njegovih dokazov, tudi za vlogo z dne 12.9. 2008 ugotavlja, da je vložena po poteku 8-dnevnega roka, čeprav iz zdravstvenih razlogov ni bil sposoben odgovoriti in je čakal, da hči pride z dopusta. Ne spominja se ničesar iz te zadeve, od prič M. Š. in D. S. pa je pred nekaj dnevi izvedel, da naj bi v marcu ali aprilu 2004, ker je za hčero O. želel pridobiti GSM, sklenil naročniški paket, ki ga je potem prenesel na M. Š. tako, da je v poslovalnici M. vrnil telefon, SIM kartico in vse papirje, uslužbenka pa mu je zagotovila, da ima sedaj vse obveznosti v zvezi z naročniškim razmerjem M. Š.. Nikoli ni dobil obvestila, vabila ali računa tožeče stranke. Prilaga zdravstveno dokumentacijo in se sklicuje na izjavi prič M. Š. in D. S., ki pa ju ne priloži. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V 1. odst. 458. čl. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je določeno, da se sme sodba sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti (vrednost spora pod 834,58 EUR) izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ker gre v obravnavani zadevi za spor majhne vrednosti, sodbe ni dovoljeno izpodbijati zaradi relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP, prav tako pa tudi ne zaradi zmotnega ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

Pritožbeno sodišče je v tem omejenem obsegu preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov (1. odst. 350. člena ZPP) in po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP) .

Po 451. členu ZPP mora v sporu majhne vrednosti tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo, vsaka stranka pa lahko po 452. členu istega zakona vloži še po eno pripravljalno vlogo s tem, da so v zakonu določeni 8-dnevni roki, ki so prekluzivni, kar pomeni, da stranka, ki te pravice ne izkoristi v zakonskem roku, le to izgubi. Dejstev in dokazov, ki jih stranka navaja v drugih vlogah (dodatnih ali prepoznih), sodišče ne upošteva (453. člen ZPP). Sodišče je zato ravnalo prav, ko ni upoštevalo vloge pritožnika z dne 12.9.2006 ter na glavni obravnavi predloženih dokazov. Neutemeljena je tudi pritožbena trditev, da sodišče ni obrazložilo, zakaj ni upoštevalo te dokumentacije, saj je v obrazložitvi (stran 3) pojasnjena zgoraj navedena zakonska omejitev zaradi katere je sodišče lahko v dokaznem postopku upoštevalo le pravočasne vloge in s temi vlogami predložena dokazila. Ker nobena od pravdnih strank ni pravočasno predlagala morebitnega zaslišanja strank ali prič, sodišče na glavni obravnavi, ki je bila opravljena zaradi tožnikove zahteve, tudi ni imelo podlage za vodenje dokaznega postopka izven že opisanih okvirov.

Pri pritožbeni trditvi, da se tožnik ničesar ne spominja in da v času podpisovanja spornih pogodb tudi ni ničesar razumel, gre za poseganje v dejansko stanje na katerega je pritožbeno sodišče vezano in je zato v tem delu pritožba neutemeljena. Enako velja tudi za ostale pritožbene trditve, ki se nanašajo na ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z spornim naročniškim razmerjem, saj je pritožbeno sodišče vezano na ugotovitve sodišča prve stopnje, ki izhajajo iz izpodbijane sodbe in sicer, da je toženec tisti, ki je podpisal tako pogodbo kot aneks in spremembo naročniškega razmerja brez vračila kartice SIM in je zato kot naročnik zavezan on sam in ne M. Š. Nasprotnih trditev toženec ni dokazal. Ker je bilo v postopku na prvi stopnji nadalje ugotovljeno, da je toženec kršil pogodbo glede trajanja naročniškega razmerja kot je to trdila tožeča stranka, je odločitev sodišča prve stopnje tudi materialnopravno pravilna, saj je toženec s podpisom pogodbe pristal na to, da bo v primeru predčasne prekinitve naročniškega razmerja plačal tožeči stranki 2000 SIT za vsak preostali polni mesec do izteka veljavnosti aneksa ter stroške predčasne prekinitve še veljavnih aneksov, podpisanih pri predhodnih prodajnih akcijah.

Glede na navedeno je bilo treba pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.