Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravilno sodišče ugotavlja, da mora sodišče strankama, ki imata pooblaščenca, pisanja vročati njemu (prvi odstavek 137. člena ZPP).
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je zavrglo revizijo tožeče stranke z dne 15. 11. 2005 (vložena 16. 11. 2005 zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 628/2003 ter vlogo tožečih strank „dopolnitev revizijskih navedb“ z dne 15. 11. 2005, vložena 16. 11. 2005).
2. Proti temu sklepu vlagata pritožbo obe tožeči stranki. Menita, da revizija ni prepozna. Pritožba opozarja, da je Višje sodišče v Ljubljani že razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, ki sedaj ponovno zavrže revizijo in to po šestnajstih letih od tožbe. Meni, da je za vse odgovorna razpravljajoča sodnica, zato je tožeča stranka vložila nadzorstveno pritožbo. Na predsednika Okrožnega sodišča je podala predlog za izločitev sodnice zaradi izgube spisa in to se nahaja v spisu. Meni, da bi sodišče moralo vročiti sodbo tožnici in C., ne pa pooblaščencu A. A. Zato sodba ni vročena pravi osebi. Opozarja na izgubo spisa za čas pet let in je postopek zato „miroval“ osem let. Sodnica pa strank ni obvestila o tem sedem let. Tožeča stranka je utrpela škodo, saj je šlo tako daleč, da so stroški tožene stranke priglašeni v hipoteki na zasebno stanovanje tožnice. Opozarja na potek obnovitve spisa. Meni, da je s tem sodnica kršila človekove pravice tožeče stranke. Sodnica je to storila takrat, ko je prejela sklep višjega sodišča, ki je bil tožnikoma v korist. Sodišče bi moralo sodbo, proti kateri je sedaj revizija, vročiti strankam in ne pooblaščencu, ki je bil v Domu ostarelih občanov in je imel urejeno poštno ležeče in pooblaščenko za dvigovanje pošte. Bil je vezan na posteljo zaradi operacije kolka. Opozarja na določbo prvega odstavka 133. člena ZPP in tretjega odstavka 139. člena ZPP.
3. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je zavrglo revizijo tožeče stranke z dopolnitvijo, ker je ugotovilo, da je vložena prepozno. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus dejanskega stanja v tem primeru in pravilno uporabo določbo ZPP, ki je materialno pravo. Gre za vprašanje, ali je sodišče prve stopnje pravilno vročilo sodbo, proti kateri je vložena revizija z dodatkom in ali je revizija z dodatkom vložena pravočasno. Tudi za pritožbo ni sporno, da je obe tožeči stranki v času vročanja pravnomočne sodbe zastopal pooblaščenec A. A., ki je imel pooblastilo v spisu. Pravilna je tudi ugotovitev, da je bila vročitev opravljena osebno 28. 12. 2008 (priloga A37 in A38). Pravilno sodišče ugotavlja, da mora sodišče strankama, ki imata pooblaščenca, pisanja vročati njemu (prvi odstavek 137. člena ZPP).
6. V spisu je dopis tedanjega pooblaščenca A. A. ki je sporočil, da strank ne zastopa več. Med drugim je pooblaščenec zapisal, da protestira, ker mu je sodišče vročilo drugostopno sodbo in to v času, ko je bil v bolniški postelji zaradi slabega zdravstvenega stanja. Med drugim tudi piše, da je imel urejeno pošto „poštno ležeče“ in je pooblastil hčerko, B. B., za dvigovanje pošte, kar izkazuje s priloženim poštnim pooblastilom. Meni, da je z vročitvijo sodbe sodišče udiralo v njegovo zasebnost, ko je bil slaboten in mu s tem povzročalo škodo (dopis na list. št. 65). Pritožbeno sodišče iz tega dopisa sklepa, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila sodba pravilno vročena pooblaščencu (28. 12. 2004). Treba je tudi opozoriti, da je tedanji pooblaščenec zapisal, da je pooblastil ravno tožnico za dvigovanje pošte in je torej prinesla pošto k pooblaščencu. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, kdaj sta tožeči stranki prejeli odločbo druge stopnje in pravilno štelo, da je vložena revizija prepozna (374. člen ZPP). Tožeči stranki sta sprejeli odločbo 28. 12. 2004, revizija z dodatki pa je bila vložena z dne 15. 11. 2005, na sodišče prispela 16. 11. 2005. 7. Pritožba še opominja, da je bil spis vmes izgubljen in zato krivi razpravljajočo sodnico in jo smiselno izločuje. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka tožnico že izločevala, vendar je bil ta predlog zavržen s sklepom z dne 16. 9. 2014 (list. št. 155). Stranka lahko izloča sodnika takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca glavne obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe (drugi odstavek 72. člena ZPP). Pritožbeno sodišče sicer razume stranko, da je izguba spisa in nato obnova skrajno neprijetna, vendar so takšne zadeve možne in se v življenju dogajajo in zato obstaja inštitut obnove spisa po določbah 257. člena Sodnega reda. Tako je tudi sodišče prve stopnje spis obnovilo in odločalo o zahtevkih in predlogih tožeče stranke. S tem niso bile kršene temeljne pravice tožečih strank.
8. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).