Jedro

Odmera odškodnine za nepremiženjsko škodo utrpelo zaradi zloma 8. rebra levo, zloma prečnega izrastka 2. ledvenega vretenca levo ter udarnino palca leve roke, je razviden iz razlogov od 7. do 10. točke obrazložitve izpodbijane sodbe.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v prisodilnem in stroškovnem delu v toliko spremeni, da poslej v celoti glasi: ″1. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 20.950,00 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2018 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo.

2. V presežku glede še zahtevanih 27.050,00 EUR s pp. se tožbeni zahtevek zavrne.

3. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki 3.517,39 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od šestnajstega dneva po vročitvi te sodbe toženi stranki dalje.‶

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu, sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožeča stranka je v roku 15 dni dolžna povrniti toženi stranki stroške tega pritožbenega postopka v višini 139,68 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnik se je 28. 9. 2017 poškodoval v delovni nezgodi. S tožbo je zahteval plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo nepremoženjsko škodo v znesku 48.000,00 EUR (20.000,00 EUR za telesne bolečine, 3.000,00 EUR za strah ter 25.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti).

2. Tekom postopka sta se pravdni stranki sporazumeli, da je toženka odgovorna za tožniku nastalo škodo in da je tožnik prispeval k nastanku škodnega dogodka višini 15%.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku, in sicer v višini 23.715,00 EUR, pri čemer je odškodnino odmerilo na 31.000,00 EUR (15.000,00 EUR za telesne bolečine, 2.000,00 EUR za strah, 14.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti) in jo zmanjšalo na 26.350,00 EUR zaradi 15% soprispevka ter še za 2.635,00 EUR zaradi v zavarovalni polici dogovorjene udeležbe pri škodi1. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in toženki naložilo, da tožniku povrne pravdne stroške.

4. Prisodilni in stroškovni del sodbe s pravočasno pritožbo izpodbija toženka. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka za nadaljnjih 13.770,00 EUR oziroma podredno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

5. Tožnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

6. Pritožba je delno utemeljena.

7. Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, usmerjenih v odmero denarne odškodnine za tožniku nastalo nepremoženjsko škodo v obliki telesnih bolečin, strahu ter duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, je v 179. in 182. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje (intenzivnosti) in trajanja bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. Drugo načelo zahteva, da se pri odmeri odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Upoštevati je torej treba objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

8. Podroben dejanski obseg tožniku nastale nepremoženjske škode, utrpele zaradi zloma 8. rebra levo, zloma prečnega izrastka 2. ledvenega vretenca levo ter udarnino palca leve roke, je razviden iz razlogov od 7. do 10. točke obrazložitve izpodbijane sodbe.

9. S pritožbeno predlagano odmero denarne odškodnine na znesek 6.000,00 EUR za telesne bolečine, 1.000,00 EUR za strah ter 6.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti pritožba v premajhni meri upošteva okoliščine, pravno relevantne za odmero odškodnine. Deloma so pritožbene navedbe utemeljene zgolj v delu, ko se nanašajo na pravilno izpolnitev pravnega standarda pravične denarne odškodnine za telesne bolečine in strah. Res je, da je bolečinsko obdobje trajalo pet mesecev in pol, da so hude bolečine trajale zgolj dve uri, ampak je bil tožnik ob škodnem dogodku star 39 let in bo v bodoče ob spremembi vremena in pri večjih obremenitvah trpel občasne lažje do občasne zmerne bolečine. Vendar tožnik predhodno ni imel težav in je zato sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno štelo, da pri tožniku ugotovljene tako imenovane „neme degenerativne spremembe“ nimajo vpliva na odmero odškodnine. Primarni strah je bil res močan, vendar zgolj kratkotrajen ob padcu pri sestopanju s stroja nazaj na hrbet, pa tudi sekundarni strah v zmerni obliki je trajal zgolj dva tedna. Odškodnino za ti dve obliki škode je potrebno nekoliko znižati zaradi upoštevanja vseh individualnih značilnosti nepremoženjske škode, ki jo je in bo utrpel tožnik, in sicer za telesne bolečine na 12.000,00 EUR, za strah pa na 1.000,00 EUR. Ugotovljene prizadetosti tožnika zaradi omejitev njegovih življenjskih aktivnostih pa pritožbeno predlaganega znižanja ne utemeljujejo. Zneski denarne odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode po spremembi tako pravilno odsevajo razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. Skupni odmerjeni znesek 27.000,00 EUR, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, pomeni 23 takratne povprečne neto plače (= 1.169,52 EUR; Uradni list RS št. 178/2020).

10. Upoštevaje tožnikov 15% soprispevek (= 4.050,00 EUR) ter pogodbeno dogovorjeno udeležbo pri škodi (= 2.000,00 EUR) po spremembi tako prisojeni znesek odškodnine znaša 20.950,00 (= 27.000,00 EUR – 4.050,00 – 2.000,00) EUR.

11. V prvostopno odločitev o stroških je bilo potrebno poseči zaradi spremenjene odločitve o glavni stvari (drugi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Upoštevaje kriterij za odmero stroškov, ki pritožbeno ni izpodbijan, tožnikov uspeh v pravdi tako znaša 70% (= aritmetična sredina uspeha po temelju in po odmeri višine odškodnine). Tožnik je upravičen do povrnitve pravdnih stroškov v znesku 3.526,39 EUR (= 70% od odmerjenih 5.037,70 EUR), toženka pa do 9,00 EUR (= 30% od prvostopno odmerjenih 30,00 EUR). Po medsebojnem pobotanju pravdnih stroškov, nastalih pred sodiščem prve stopnje, je toženka dolžna povrniti tožniku 3.517,39 EUR.

12. Pritožbi je bilo potrebno delno ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje zaradi pravilne uporabe materialnega prava delno spremeniti (peta alinea 358. člena ZPP). Ker ostali pritožbeni razlogi niso bili podani, pa tudi ne kakšna od kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo potrebno v preostalem delu pritožbo zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi (353. člen ZPP).

13. Pravdni stranki sta v sorazmerju s pritožbenim uspehom upravičeni do povrnitve potrebnih pravdnih stroškov, nastalih jima v zvezi s tem pritožbenim postopkom (prvi odstavek 165. člena, drugi odstavek 154. člena in 155. člen ZPP).

14. Potrebni stroški toženke, nastali z vložitvijo pritožbe, predstavljajo strošek sodne takse v višini 513,00 EUR, priglašenih materialnih stroškov pa toženka ni izkazala. Ker pritožbeni uspeh toženke znaša 20% (= uspešno izpodbitih 2.765,00 EUR od izpodbijanih 13.770,00 EUR), je toženka tako upravičena do povrnitve 102,60 (= 20% od 513,00) EUR.

15. Tožnikovi stroški, nastali z vložitvijo odgovora na pritožbo, v katerem se je do pritožbenih navedb toženke argumentirano opredelil, pa znašajo 466,65 EUR (odmera razvidna iz specificiranega stroškovnika v spisu na listovni številki 117). Upoštevaje 80% pritožbeni uspeh je tožnik upravičen do zneska 373,32 EUR. Po medsebojnem pobotanju pravdnih stroškov, nastalih pred pritožbenim sodiščem, je tožnik dolžan povrniti toženki 139,68 (= 513,00 – 373,32) EUR. V kolikor tožnik tega zneska pravdnih stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bo povrnil, je dolžan plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku s to sodbo določenega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena OZ, Načelno pravno mnenje - občna seja VSS, 13. 12. 2006).

1 Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila s polico za zavarovanje splošne odgovornosti, sklenjene med toženko in zavarovancem, določena 10% udeležba pri škodi (vendar ne manj kot 250,00 EUR in ne več kot 2.000,00 EUR).