Jedro

Kolikor tožena stranka zatrjuje, da naj bi izjava glede dolga S. d.o.o. bila podpisana le s strani tožeče stranke, ne pa tudi s strani druge tožene stranke, pritožbeno sodišče le pripominja, da je tožeča stranka tožbi priložila ne le izjavo, na katero se sklicuje druga tožena stranka v pritožbi, ki s strani druge tožene stranke res ni podpisana, ampak tudi pogodbo o pristopu k dolgu, ki jo je podpisala tudi druga tožena stranka.

Izrek

Pritožba druge tožene stranke se zavrne in potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da so dolžne tožene stranke solidarno plačati tožeči stranki glavnico v znesku 2.197.352,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od osmih posamičnih zneskov od dne zapadlosti do plačila in ji povrniti pravdne stroške v znesku 86.799,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.5.2005 dalje do plačila, vse v roku 15 dni.

Zoper to sodbo se pritožuje druga tožena stranka brez posebne navedbe pritožbenih razlogov in pritožbenega predloga. V pritožbi navaja, da v tem trenutku ni pravne osnove glede druge tožene stranke za povračilo dolga, saj s tožečo stranko ni podpisana medsebojna pogodba o poplačilu dolga tako kot veleva Zakon o obligacijskih razmerjih med pravnimi osebami. Izjava, ki je podpisana, vsebuje le podpis in štampiljko podjetja S. in ne podjetja I..

Pritožba druge tožene stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tudi zoper drugo toženo stranko utemeljeno izdalo zamudno sodbo, saj so dejansko tudi glede nje obstajali pogoji iz 1. do 4. točke 1. odst. 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožba je bil tudi drugi toženi stranki pravilno vročena v odgovor, ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedeni v tožbi, pa tudi pogoj, da niso dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana je podan. Kolikor tožena stranka zatrjuje, da naj bi izjava glede dolga S. d.o.o. bila podpisana le s strani tožeče stranke, ne pa tudi s strani druge tožene stranke, pritožbeno sodišče le pripominja, da je tožeča stranka tožbi priložila ne le izjavo, na katero se sklicuje druga tožena stranka v pritožbi, to je izjavo z dne 9.7.2004, ki s strani druge tožene stranke res ni podpisana, ampak tudi pogodbo o pristopu k dolgu z dne 14.7.2004, ki jo je podpisala tudi druga tožena stranka. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo druge tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje.