Jedro

Navedene določbe javnega razpisa po razlagi upravnega organa, kateri sodišče sledi, pomenijo, da naj bi z javnim razpisom zagotovljeno sofinanciranje upravičenih stroškov predstavljalo dopolnilni finančni vir za izvajanje že začetih projektov, brez katerega bi prišlo do njihove zaustavitve. Ker pa se upoštevajo tisti upravičeni stroški, ki so nastali do 30. 10. 2009, to po mnenju sodišča glede na cilj razpisa (preprečitev zaustavljanja že pričetih projektov) lahko pomeni le to, da brez sofinanciranja do tega dneva nastalih stroškov nadaljevanje projekta ne bo več mogoče.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevka tožeče stranke in tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrneta.

Obrazložitev

Upravni organ je z izpodbijanim sklepom zavrnil vlogo tožeče stranke na Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 (objavljen v Uradnem listu RS, št. 63/09) za sklop 1 - Razvojno investicijski projekti za sofinanciranje projekta. V obrazložitvi navaja, da vloga ni skladna s ciljem javnega razpisa za sklop 1, ki je opredeljen v točki 2 javnega razpisa - preprečitev zaustavljanja že pričetih razvojno investicijskih projektov v podjetjih zaradi likvidnostnih težav kot odziv na spremenjene gospodarske razmere. Prijavitelj je v obrazcu S1 navedel, da se že začeti razvojno investicijski projekt zaključuje z dnem 30. 10. 2009. Na podlagi tega datuma zaključka projekta in navedb vlagatelja v rubriki Predvidene aktivnosti po oddaji vloge do konca leta 2009 je ocenil, da že začeti razvojno investicijski projekt ni pred zaustavitvijo, temveč je z dnem 30. 10. 2009 tudi zaključen. Iz točke 4.2.1.3. - višina sofinanciranja upravičenih stroškov javnega razpisa je razvidno, da so do sofinanciranja upravičeni samo tisti stroški, ki so nastali od 1. 7. 2008 do 30. 10. 2009 in bi odsotnost sofinanciranja teh stroškov z državno pomočjo zaustavila nadaljevanje razvoja projekta, kar je bil tudi osnovni namen objave razpisa. Navedeno pomeni, da bi se moral projekt nadaljevati tudi po obdobju upravičenosti stroškov. V primerih uspešnega zaključka projekta ali pa ustavitve zaradi težav že znotraj obdobja upravičenosti stroškov sofinanciranje določenih stroškov s ciljem preprečitve ustavljanja investicijskega razvojnega projekta ni potrebno oziroma ni smiselno. Iz vloge je razvidno, da bi prijavitelj z lastnimi sredstvi, brez pomoči države zaključil projekt z dnem 30. 10. 2009, zaključen projekt pa ne more biti pred zaustavljanjem zaradi likvidnostnih težav. Upravni organ se sklicuje še na točko 4.4. javnega razpisa, s katero se zahteva popolna vloga prijavitelja, nadalje, da je iz dokumentacije razvidno, da bo projekt izveden ustrezno razpisanim kriterijem, da bo vloga pripravljena ustrezno pogojem iz razpisne dokumentacije ter skladna s ciljem, predmetom in namenom javnega razpisa.

Tožeča stranka vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Meni, da je razlogovanje upravnega organa v izpodbijanem sklepu neskladno z razpisno dokumentacijo, v kateri ni nikjer navedeno, da bi odsotnost sofinanciranja upravičenih stroškov z državno pomočjo morala voditi do zaustavljanja projekta. Upravni organ je neupravičeno osnovni cilj razpisa vezal na točko 4.2.1.3., ki definira samo višino sofinanciranja in upravičenost stroškov, ne pa, do kdaj naj bi projekt moral trajati. Napačna je ugotovitev upravnega organa, da ni izkazala izpolnjevanja cilja javnega razpisa. Ob oddaji vloge je izvajala projekt, ki je bil v teku, in ki bi ga brez pričakovanih sredstev iz razpisa ne bi izvedla do konca. Ker je njeno vlogo zavrnil, projekta ni zaključila in ga tudi ne bo mogla zaključiti. V svoji vlogi je eksplicitno navedla „Podjetje je zaradi recesije občutno prizadeto, soočamo se s padcem naročil ter poslabšanjem tako rekoč vseh ključnih kazalnikov poslovanja. Posledično smo prisiljeni varčevati-tudi na področjih, ki so temeljna za prihodnost podjetja, zato je izvedba projekta prizadeta. Zaprošena finančna pomoč je tako izrednega pomena za realizacijo projekta“. Tožeča stranka meni, da determiniranje datuma pomeni, da bo prijavitelj lahko projekt zaključil brez državne pomoči in bi le odgovor v rubriki „Zaključek izvajanja projekta“ „nikoli“ pomenil, da potrebuje državno pomoč. Napačna je tudi interpretacija, da določilo o preprečevanju zaustavljanja pomeni, da je projekt treba izvajati tudi po 30. 10. 2009. V razpisu je naveden 60 dnevni rok za obvestilo o izboru, in je potekel že pred 30. 10. 2009. Rezultati bi torej morali biti znani že pred 30. 10. 2009, kar pomeni, da bi bil njen projekt še vedno v teku in bi ga bilo mogoče zaključiti do 30. 10. 2009. V skladu z razpisno dokumentacijo lahko dejansko financiranje poteka šele po podpisu pogodbe, projekti pa morajo doseči določen rezultat, sicer financiranja ne bo. Taka zahteva dejansko pomeni, da mora prijavitelj projekt zaključiti brez financiranja države. Postavlja se tudi vprašanje, kateri projekti so bolj primerni za sofinanciranje. Pri projektih, ki imajo likvidnostne težave, mora biti interes podpreti projekte, ki so bližje dosegi svojega rezultata. Upravni organ pa razlik med projekti ne dela. Tožeča stranka navaja, da je v razpisni dokumentaciji navedla, da bo do 30. 10. 2009 naredila prototip in poskusno proizvodnjo, kar pomeni neko razvojno stopnjo, ki ji sledijo še različne razvojne stopnje. V skladu z razpisom je navedla razvojno stopnjo, do katere je bil projekt do 30. 10. 2009 zaključen, kar pa ne pomeni, da ne bo vršila več razvojnih aktivnosti na tem projektu in da je projekt s poslovnega vidika končan. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje ter zahteva povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bila državna pomoč v skladu z usmeritvami Evropske komisije in Začasnim okvirom Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi namenjena podjetjem, ki imajo težave pri pridobivanju finančnih virov za izvajanje projektov. Zato je izločila vse vloge, ki niso bile skladne s ciljem razpisa. To velja za projekte, za katere so vlagatelji v vlogi izkazali, da bodo projekt zaključili do 30. 10. 2009. Tožena stranka zavrača očitke o pomanjkljivosti razpisa in se sklicuje na točki 2., 4.1. in 4.2.1., ki kažejo na dejstvo, da se financira še nezaključene projekte. Tožeča stranka je v obrazcu S1: Dispozicija projekta za sklop 1 v rubriki Pričetek izvajanja projekta vpisala datum 1. 6. 2008, kot zaključek izvajanja pa 30. 10. 2009. V rubriki Skupna vrednost projekta je navedla znesek 542.488 EUR. V tabeli Finančna konstrukcija celotnega projekta do 30. 10. 2009 je navedla celotne stroške projekta v višini 542.488 EUR in s tem potrdila zaključek razvojno-investicijskega projekta do 30. 10. 2009. Vloga je bila podpisana in žigosana. Iz njenih podatkov ni bilo mogoče nedvoumno zaključiti, da se razvojni projekt nadaljuje tudi po tem datumu. Vsak prijavitelj je sam zapisal datum zaključka projekta, in tudi sam podal opis in načrt izvedbe projekta. Strokovna komisija svoje ugotovitve ni pripravila samo na podlagi datuma zaključka projekta, temveč upoštevajoč ostale navedbe v Obrazcu S1: predvidene aktivnosti po oddaji vloge do konca leta 2009. Na razpisu ni ločevala razvojno-investicijskih projektov, saj to ne bi bilo skladno z določili razpisa. Rezultati, ki jih prijavitelj mora doseči do 15. 11. 2009, so tipični za razvojno-raziskovalno dejavnost, vendar ne prejudicirajo zaključka projekta. Navedba obdobja upravičenosti stroškov (med 1. 7. 2008 in 30. 10. 2009) ne opredeljuje datuma zaključka ali trajanje projekta. Če bi določila tudi časovni okvir dokončanja projektov, bi v razpisu navedla, da se morajo projekti zaključiti najkasneje do 30. 10. 2009. To pa bi bilo v nasprotju s ciljem razpisa in notifikacijo državne pomoči. Tožena stranka zavrača dokazni predlog po zaslišanju stranke. Javni razpis za izbor operacij ne more zaradi svoje posebne pravne narave biti podvržem vsem določbam Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V primeru javnega razpisa se dejansko stanje ugotavlja na podlagi navedb strank v njihovih vlogah in na podlagi splošno znanih dejstev. Dopolnjuje se lahko le vloga z manjkajočimi obrazci in listinami, ne more pa se dopolnjevati izjava stranke o dejstvih. To bi povzročilo neenakopraven in nevzdržen položaj med strankami. ZUP zaslišanja stranke ne predvideva v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo in tožeči stranki naloži plačilo stroškov postopka.

V pripravljalni vlogi tožeča stranka poudarja, da je pri prijavi na razpis upoštevala razpisno dokumentacijo. Javni razpis ni ne v točki 4.4. niti kje drugje eksplicitno napotil na uporabo dokumentov, na katere se sklicuje tožena stranka v odgovoru na tožbo. Ta pa tudi v odgovoru na tožbo ni pojasnila, kateri datum projekta je tisti, po katerem bi projekt še izpolnjeval cilje javnega razpisa in kje je to določeno v razpisni dokumentaciji. Odprta razlaga, kot si jo dovoljuje tožena stranka, omogoča neupravičeno arbitrarnost. Komisija bi morala odločati o stanju vloge na dan oddaje oziroma najkasneje na datum odpiranja vlog, dejansko pa je upoštevala stanje na dan izdaje sklepa, čeprav je bil le-ta v nasprotju z rokom za odločitev.

Tožena stranka v odgovoru na pripravljalno vlogo vztraja pri svojih navedbah. Trdi, da je vsa določila notifikacije upoštevala in prenesla v določila javnega razpisa. Prijavitelji, ki so se želeli natančneje seznaniti z novimi ukrepi državne pomoči v EU v podporo dostopu financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi, so lahko dobili dodatne informacije. Meni, da je nesmiselno in neracionalno, da bi sama zapisala datum zaključka projekta, saj so se na razpis prijavila podjetja iz različnih področij dejavnosti, različnih velikosti, različnih kapitalskih struktur ter virov financiranja. Pojasnjuje, da je rok za objavo rezultatov 60 dni instrukcijski rok, ni pa to presečni datum za ugotavljanje zaključka projekta. O vlogah je odločal minister za gospodarstvo. Prijavitelji morajo izpolnjevati vse pogoje na dan vložitve vloge, na dan izdaje sklepa in na dan izplačila sredstev.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporno, ali je upravni organ upravičeno štel kot relevantno dejstvo za zavrnitev prijave tožeče stranke na javni razpis zaključek izvajanja projekta 30. 10. 2009, kakor ga je tožeča stranka navedla v obrazcu S1 (dispozicija projekta za sklop 1 razvojno investicijski projekt). Zato po njegovi presoja prijava ni skladna s ciljem javnega razpisa.

V 2. točki (predmet javnega razpisa) javnega razpisa je kot cilj za sklop 1, na katerega se je nanašala prijava tožeče stranke, navedeno, da se z njim prepreči zaustavljanje že pričetih razvojno investicijskih projektov v podjetjih zaradi likvidnostnih težav. Namen razpisa, naveden v točki 4.2.1.1. (vsebina razvojno investicijskih projektov) je bil, da se z njim zagotovi dopolnilne vire za financiranje izvajanja že začetih razvojno investicijskih projektov in investicij. Obseg sofinanciranja je razviden iz točke 4.2.1.3., ki določa, da se sofinancirajo samo tisti upravičeni stroški, ki so nastali med 1. 7. 2008 in 30. 10. 2009. Iz točke 4.4. (merila in način izbire prejemnikov sredstev) izhaja, da je bilo prijaviteljem naloženo, da predložijo dokumentacijo za posamezno vlogo, iz katere mora biti razvidno, da bo projekt izveden ustrezno razpisanim kriterijem in da je vloga pripravljena ustrezno pogojem iz razpisne dokumentacije ter skladna s ciljem, predmetom in namenom javnega razpisa.

Navedene določbe javnega razpisa po razlagi upravnega organa, kateri sodišče sledi, pomenijo, da naj bi z javnim razpisom zagotovljeno sofinanciranje upravičenih stroškov predstavljalo dopolnilni finančni vir za izvajanje že začetih projektov, brez katerega bi prišlo do njihove zaustavitve. Ker pa se upoštevajo tisti upravičeni stroški, ki so nastali do 30. 10. 2009, to po mnenju sodišča glede na cilj razpisa (preprečitev zaustavljanja že pričetih projektov) lahko pomeni le to, da brez sofinanciranja do tega dneva nastalih stroškov nadaljevanje projekta ne bo več mogoče. Zato ni nobene nelogičnosti v sklepanju, da je o taki posledici mogoče govoriti le pri projektih, ki naj bi se nadaljevali tudi po 30. 10. 2009. Pri takih projektih se namreč ne more pojaviti problem njegove zaustavitve zaradi izpada sofinanciranja stroškov. Glede na to sodišče zavrača vse tožbene ugovore, da javni razpis nima jasnih določil o zaključku izvajanja projekta oziroma da je treba tudi ta pogoj glede upravičenosti do pridobitve sredstev ugotavljati po drugih presečnih datumih v teku razpisnega postopka.

Tožeča stranka ne ugovarja, da je kot rok zaključka izvajanja projekta navedla datum 30. 10. 2009. Meni pa, da bi tožena stranka morala iz vseh drugih njenih navedb ugotoviti, da projekt do navedenega datuma ne bo zaključen. Po presoji sodišča ta ugovor ni utemeljen. Tožena stranka je bila pri obravnavi vezana na vlogo – prijavo tožeče stranke in na dejstva, ki jih je tožeča stranka v njej navedla. Kot opozarja tožena stranka v odgovoru na tožbo, se je naveden datum zaključka projekta skladal tudi z vrednostmi, ki jih je tožeča stranka zapisala v tabeli finančna konstrukcija celotnega projekta do 30. 10. 2009. Torej tudi iz ostalih navedb v vlogi tožena stranka ni mogla sklepati, da projekt ne bo zaključen, kot je tožeča stranka sama navedla, do 30. 10. 2009. Zato sodišče meni, da tožena stranka 30. 10. 2009 ni mogla razumeti drugače kot datum zaključka projekta in na tej podlagi ugotoviti drugače kot je, torej da se projekt tožeče stranke ne bo nadaljeval po 30. 10. 2009. Prejem finančne pomoči v času po zaključku projekta bi bil zato v nasprotju s ciljem javnega razpisa, da se prepreči zaustavitev projekta. Tožena stranka bi z drugačno odločitvijo v obravnavani zadevi kršila merila za izbiro prejemnikov iz točke 4.4. javnega razpisa, to je skladnost vloge s ciljem javnega razpisa.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen. Dokaznega predloga tožeče stranke za zaslišanje strank sodišče ni sprejelo. Predmet sodne presoje je bila zakonitost sklepa, izdanega na podlagi javnega razpisa. V razpisnem postopku se dejansko stanje ugotavlja le na podlagi navedb strank v prijavah, ne pa tudi njihovega zaslišanja. Zato tudi v postopku v upravnem sporu dokaz z zaslišanjem stranke ne more vplivati na odločitev.

Stroškovna zahtevka tožeče in tožene stranke je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.