Jedro

S pritožbenimi navedbami, da ni podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 oziroma, da zakonski znaki tega kaznivega dejanja niso konkretizirani kakor tudi, da bi se odprava ponovitvene nevarnosti lahko dosegla s hišnim priporom, zagovornik dobesedno ponavlja svoja stališča, ki jih je podal na predlog državnega tožilstva za podaljšanje pripora po vloženi obtožbi.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obdolženega J. R. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Novi Gorici je z izpodbijanim sklepom obdolženemu J.R. pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) podaljšalo še po vloženi obtožbi.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje obdolženčev zagovornik. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in prvostopenjski sklep spremeni tako, da obdolžencu pripor odpravi, podrejeno pa, da ga nadomesti z milejšo obliko hišnega pripora.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Preizkus izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti podaljšalo še po vloženi obtožbi. Pravilno je namreč ocenilo, da je podan utemeljen sum storitve obeh očitanih mu kaznivih dejanj ter da so pri njemu še vedno izpolnjene konkretne okoliščine, ki kažejo na realno nevarnost, da bi na prostosti ponovil tovrstno kaznivo dejanje. Poleg tega pa je tudi pravilno ocenilo, da je podaljšanje pripora neogibno potrebno zaradi varstva varnosti, zdravja in življenja oškodovanke, zaradi česar morebitni milejši ukrep hišnega pripora ne pride v poštev. Navedene ugotovitve je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu podrobno in prepričljivo obrazložilo, zaradi česar jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema.

5. S pritožbenimi navedbami, da ni podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 oziroma, da zakonski znaki tega kaznivega dejanja niso konkretizirani kakor tudi, da bi se odprava ponovitvene nevarnosti lahko dosegla s hišnim priporom, zagovornik dobesedno ponavlja svoja stališča, ki jih je podal na predlog državnega tožilstva za podaljšanje pripora po vloženi obtožbi. Te njegove navedbe je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu najprej povzelo ter se nato skozi celotno obrazložitev sklepa do njih tudi opredelilo tako, da zagovornik sedaj v pritožbi ne pove nič novega. Zato se tudi sodišče druge stopnje, v izogib ponavljanju, lahko le sklicuje na razloge prvostopenjskega sklepa. Spričo navedenega je zato pritožbo obdolženčevega zagovornika na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP kot neutemeljeno zavrnilo.