Up-417/00

25. 4. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 25. aprila 2002

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A.

Obrazložitev

A.

1.Pritožnica je dne 25. 7. 2000 priporočeno po pošti na Ustavno sodišče vložila laično vlogo - "ustavno pritožbo zoper kršitelje Okrajno sodišče v Črnomlju, Višje sodišče v Ljubljani, Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu, Okrožno sodišče v Novem mestu, Policijska postaja v Črnomlju". Potem, ko je pritožnica na podlagi napotkov Ustavnega sodišča navedeno vlogo dopolnila, je Ustavno sodišče iz zadeve št. Up- 301/00, v kateri je ustavno pritožbo dne 29. 11. 2000 zavrglo, izločilo vlogo z dne 17. 8. 2000, kolikor se nanaša na sklep Temeljnega sodišča v Novem mestu št. Kpr 214/91 z dne 16. 3. 1992, in jo vpisalo kot novo ustavno pritožbo, o kateri odloča s tem sklepom.

2.Ker je bila ustavna pritožba tako pomanjkljiva, da je Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti, je pritožnico pozvalo, naj jo dopolni. Iz vloge in iz njene dopolnitve izhaja, da pritožnica izpodbija v izreku tega sklepa navedeni posamični akt in da več osebam očita storitve ali sodelovanje pri nezakonitih ravnanjih, celo pri storitvah kaznivih dejanj, s čimer naj bi bile kršene vse njene ustavne pravice. Navaja tudi, da je treba za izvedbo kazenske preiskave zoper sodnico določiti drugo sodišče. Predlaga, naj Ustavno sodišče ukrene "vse potrebno v smeri izvedbe kazenske sankcije zoper kršitelje in pa v smeri poprave krivic ter satisfakcije".

B.

3.Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Po določbi prvega odstavka 51. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.

4.Pritožnica zatrjuje, da so ji bile ustavne pravice kršene z nezakonitimi ravnanji več oseb, ki naj bi imela znake kaznivih dejanj. Ustavno sodišče najprej pojasnjuje, da neposredno zoper dejanja, s katerimi naj bi bile kršene človekove pravice, ni mogoče vložiti ustavne pritožbe. Prizadeti ima v takem primeru možnost zoper domnevne storilce podati kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo in v primeru, da državni tožilec na podlagi kazenske ovadbe pregona ne začne oziroma od njega odstopi, ima v nekaterih primerih tudi možnost začeti oziroma nadaljevati pregon sam kot subsidiarni tožilec. V vsakem primeru pa po drugem odstavku 157. člena Ustave, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, odloča o zakonitosti posamičnih dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, pristojno sodišče v upravnem sporu. Ker pritožnica ni izkazala, da je to sodno varstvo izčrpala, ustavna pritožba pa se lahko vloži šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev, je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu kot preuranjeno zavreči.

5.V delu, v katerem pritožnica tudi po dopolnitvi ustavne pritožbe vztraja pri navedbah v zvezi s postopkom kazenske preiskave in izpodbija v izreku navedeni sklep o ustavitvi preiskave, je treba ugotoviti naslednje. Če državni tožilec spozna, da ni podlage za pregon za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali če spozna, da ni podlage za pregon katerega izmed ovadenih udeležencev, mora to v osmih dneh sporočiti oškodovancu in ga poučiti, da lahko začne pregon sam. Tako mora ravnati tudi sodišče, če je državni tožilec odstopil od pregona (prvi odstavek 60. člena Zakona o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP). Oškodovanec ima pravico začeti pregon v osmih dneh, odkar je prejel sporočilo tožilca oziroma sodišča (drugi odstavek 60. člena ZKP). Če oškodovanec v zakonskem roku pregona ne začne, se šteje, da je odstopil od pregona (prvi odstavek 62. člena ZKP).

6.Z izpodbijanim sklepom je preiskovalni sodnik na podlagi izjave državnega tožilca, da odstopa od pregona, ustavil preiskavo in v skladu z določbami ZKP pritožnico kot oškodovanko poučil o možnosti prevzema oziroma nadaljevanja pregona zoper obdolženko. Kljub dopolnitvi ustavne pritožbe pritožnica ni izkazala, da je izkoristila to možnost in sama prevzela pregon. Ker pritožnica zoper izpodbijani akt ni izrabila razpoložljive pravne možnosti, navedene v prejšnji točki tega sklepa, oziroma tega vsaj ni izkazala, je bilo treba ustavno pritožbo tudi v tem delu zavreči.

7.Glede pritožničinega predloga za določitev drugega sodišča za izvedbo kazenske preiskave je treba ugotoviti, da Ustavno sodišče za odločitev o tovrstnem zahtevku ni pristojno.

8.Ker torej niso podane procesne predpostavke za obravnavo ustavne pritožbe, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer