Jedro

V konkretnem primeru je za presojo pravilnosti izpodbijane stroškovne odločitve ključna ugotovitev, ali je toženka z nakazilom zneska 516.005,09 EUR izpolnila tožbeni zahtevek. Sodišče druge stopnje pritrjuje sodišču prve stopnje, da je v danem primeru šlo za umik tožbe zaradi izpolnitve zahtevka iz naslova glavnice. Bistveno je namreč, da gre za poravnavo iste terjatve, kot je bila uveljavljana s tožbo. Četudi toženka trdi in z listino dokazuje, da naj bi pravno podlago za plačilo predstavljal drug dokument, to na presojo vprašanja istovetnosti terjatve in izpolnitve zahtevka ne vpliva.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje v točki II. izreka potrdi.

II.Tožena stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice) glede vtoževanih zakonskih zamudnih obresti od zneska 516.005,09 EUR od 27. 10. 2023 do plačila, štelo za umaknjeno in pravdni postopek opr. št. P 118/2023 ustavilo (I. tč. izreka). Sklenilo je, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna tožnici povrniti stroške izvršilnega in pravdnega postopka v znesku 3.517,56 EUR v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega izpolnitvenega roka do plačila (II. tč. izreka).

2.Zoper stroškovno odločitev v II. tč. izreka sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje toženka. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožeči stranki naloži plačilo stroškov tožene stranke, vključno s pritožbenimi stroški. Navaja, da nikoli ni pripoznala zahtevka, kot zmotno šteje sodišče prve stopnje. Zavrnila ga je tako po temelju, kot po višini. Sredstva, ki so bila dne 11. 7. 2024 nakazana tožnici, so bila nakazana na podlagi Sklepa sveta PMSNS z dne 10. 7. 2024 iz katerega izhaja, da se kljub odsotnosti sporazuma in e-zahtevka odreja nakazilo sredstev v navedeni višini. Protispisna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka vsebine sklepa Sveta PMSNS ni predložila. Sklep je bil priložen k njeni pripravljalni vlogi z dne 5. 9. 2025 in se nahaja v spisu pod prilogo B 12, prav tako potrdilo o izvršenem nakazilu. Ker z nakazilom sredstev v obravnavanem primeru ne gre za pripoznavo oziroma izpolnitev tožbenega zahtevka, ni podlage za sprejem stroškovne odločitve na podlagi določila 157. člena ZPP. Toženka sodišču druge stopnje predlaga, da odločitev o stroških postopka pravilno opre na prvi odstavek 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče prve stopnje ob dejstvu, da je toženka izpolnila tožbeni zahtevek glede glavnice v višini 516.005,09 EUR, o stroških odločilo pravilno. Zato predlaga zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu s 350. členom ZPP v zvezi s 366. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Po tako opravljenem preizkusu sodišče druge stopnje ugotavlja, da izpodbijana odločitev ni obremenjena s kakšno absolutno bistveno kršitvijo določb postopka.

7.Kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je absolutna bistvena kršitev določb postopka, vendar ni del uradnega preizkusa, zato jo lahko sodišče druge stopnje preizkusi le v okviru izrecno (konkretizirano, določno) in jasno (enopomensko) zapisanih trditev v pritožbi. Pritožbeni očitek, da je protispisna ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka ni priložila vsebine sklepa Sveta PMSNS z dne 10. 7. 2024 ne predstavlja protispisnosti v smislu 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in samimi temi listinami, zapisniki oz. prepisi. Gre torej za napako, ki je povsem tehnične narave, saj pri tem sodišče napačno prenese nek podatek o odločilnem dejstvu, ta pa je nato predmet nadaljnje dokazne ocene. Tovrstno kršitev konstituira torej zgolj napačen prenos podatka o odločilnem dejstvu (VSRS sodba II Ips 54/2015 z dne 19. 3. 2015). Če pa sodišče spregleda dokaz, ki se nahaja v spisu, s tem ne povzema napačno vsebine listine, temveč lahko napačno ugotovi dejansko stanje, kar predstavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (340. člen ZPP), ki pa ga toženka uveljavlja neutemeljeno, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

8.Odločitev sodišča prve stopnje, da je toženka dolžna tožnici povrniti stroške postopka nastale do delnega umika tožbe, temelji na ugotovitvi, da je tožnica tožbo glede plačila glavnice umaknila neposredno za tem, ko je od toženke prejela znesek 516.005,09 EUR.

9.Kot pravno podlago za odločitev o stroških postopka je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo prvi odstavek 158. člena ZPP, v skladu s katerim mora tožeča stranka, ki je umaknila tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka zahtevek izpolnila. O stroških postopka ni odločilo na podlagi določila 157. člena ZPP na osnovi pripoznave zahtevka, kot zmotno razume pritožnica.

10.Glede na določilo prvega odstavka 158. člena ZPP mora praviloma tožnik, ki umakne tožbo nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške. Edina izjema od tega pravila je umik tožbe zaradi izpolnitve zahtevka. Ali je bil oziroma bi bil tožbeni zahtevek utemeljen, za odločitev o stroških postopka po umiku tožbe in ustavitvi postopka ni pravno odločilno.

11.Glede na zgoraj predstavljeno izhodišče je v konkretnem primeru za presojo pravilnosti izpodbijane stroškovne odločitve ključna ugotovitev, ali je toženka z nakazilom zneska 516.005,09 EUR izpolnila tožbeni zahtevek. Sodišče druge stopnje pritrjuje sodišču prve stopnje, da je v danem primeru šlo za umik tožbe zaradi izpolnitve zahtevka iz naslova glavnice. Bistveno je namreč, da gre za poravnavo iste terjatve, kot je bila uveljavljana s tožbo. Četudi toženka trdi in z listino dokazuje, da naj bi pravno podlago za plačilo predstavljal drug dokument, to na presojo vprašanja istovetnosti terjatve in izpolnitve zahtevka ne vpliva. Namen, ki ga je tožnica zasledovala s tožbo, je bil s prejemom zneska 516.005,09 EUR v celoti izpolnjen, zato je tožnica tožbo nemudoma umaknila, kar pa jo glede na določilo prvega odstavka 158. člena ZPP upravičuje do povrnitve nastalih pravdnih stroškov od nasprotne stranke.

12.Glede na navedeno se izkaže, da je dokaz (sklep Sveta PMSNS), ki ga je sodišče prve stopnje spregledalo, za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in odločitev o stroških postopka pravno nerelevanten, njegova dokazna tema je dejstvo, ki za odločitev v tej zadevi ni bistveno (odločilno).

13.Sodišče druge stopnje je zato pritožbo toženke zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano stroškovno odločitev II. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

14.Ker toženka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožnica ni zahtevala povrnitve stroškov odgovora na pritožbo, zato sodišče druge stopnje o njih ni odločalo (163. člen ZPP).