Jedro

Bistveno je, da je toženka dokazala zakonit razlog za tožnikovo premestitev, da je bilo torej na ta način mogoče zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa (3. točka prvega odstavka 149. člena Zakona o javnih uslužbencih - ZJU) - na Ministrstvu A. je bilo namreč izrazito pomanjkanje kadra (predvsem pravnikov, kar tožnik priznava), na drugi strani pa na Uradu B. ni bilo potrebe po tolikih pravnikih; in da se je toženka (Urad B.) za premestitev ravno tožnika odločila zato, ker je bil od vseh pravnikov, ki so bili zaposleni na Uradu B., tam najmanj časa zaposlen, ostali pravniki na Uradu B. pa so imeli dolgoletne izkušnje na področju preprečevanja pranja denarja in opravljen pravosodni izpit.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni plačati toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 229,50 EUR.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo v delu tožbe, ki se nanaša na ugotovitev, da tožniku zaradi nezakonite premestitve na Ministrstvo A. delovno razmerje pri toženki (Uradu B.) ni prenehalo in še vedno traja ter da ga je toženka dolžna pozvati nazaj na delo in mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja priznati obstoj delovnega razmerja z vsemi pravicami in obveznostmi. Nadalje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS št. ... z dne 12. 10. 2022 in sklep št. ... (Urad B.) in ... (Ministrstvo A.) z dne 9. 8. 2022 nezakonita in da se razveljavita. Odločilo je še, da je tožnik dolžan plačati toženki stroške postopka v znesku 824,10 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper sodbo in sklep se pritožuje tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišču prve stopnje očita pavšalne zaključke in ravnanje v nasprotju z načelom materialne resnice in preiskovalnim načelom ter opustitev ugotavljanja pomembnih dejstev. Izvedlo je zgolj zaslišanje dveh prič, za kateri navaja, da sta lagali oziroma nista vedeli nič relevantnega. Dokazne predloge z zaslišanjem dejansko relevantnih prič pa je zavrglo s pavšalnimi razlogi, ki si jih ni mogoče razložiti. Nadalje sodišču prve stopnje očita, da ni objektivno preverilo resničnosti izjav prič - npr. s pridobitvijo relevantne listinske dokumentacije, kar je izrecno predlagal. Pojasnjuje, da ni mogel točno opredeliti, katera priča bi določene elemente potrdila, če niti ni vedel oziroma mogel vedeti, katere osebe so sodelovale pri postopku premestitve in na kak način. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati vse relevantne osebe, ki so sodelovale pri njegovi premestitvi. Opozarja na netransparentnost načina izvedbe postopka premestitve, saj toženki ni uspelo pojasniti, na kak način se je sploh začel postopek njegove premestitve. Nadalje navaja, da zaradi njegove premestitve dejansko ni prišlo do zaposlitve že izbrane kandidatke. V zvezi s tem je sodišču prve stopnje predlagal pridobitev vse relevantne dokumentacije in zaslišanje vseh oseb, ki so v tistem postopku sodelovale, čemur pa sodišče iz nepojasnjenega razloga ni sledilo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da preuči vso dokumentacijo v spisu, ki dokazuje, da gre za prikrivanje nezakonito izvedenega postopka. Pravi namen premestitve je bila njegova odstranitev iz Urada B. zaradi določenih subjektivnih elementov. Sodišču prve stopnje še očita, da mu pri zasliševanju prič ni dovolilo postavljati (za toženko neprijetnih) vprašanj. Izpodbija tudi odločitev o stroških postopka, saj je ugotovljena vrednost dela Državnega odvetništva v vlogah občutno previsoka.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo obrazloženo prereka pritožbene navedbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo in sklep. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Neutemeljene so pritožbene navedbe o pavšalnih zaključkih izpodbijane sodbe. Izpodbijana sodba je ustrezno obrazložena in jo je mogoče preizkusiti. Ima razloge o prav vseh odločilnih dejstvih in tožnikovih ugovorih, ti razlogi so jasni in med seboj skladni. V pritožbi smiselno uveljavljani kršitvi določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) tako nista podani.

6.Nadalje je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju z načelom materialne resnice in preiskovalnim načelom ter tako opustilo ugotavljanje pomembnih dejstev. V postopkih v delovnih sporih se uporabljajo določbe ZPP, če Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) ne določa drugače (19. člen ZDSS-1). V pravdnem postopku in s tem tudi v delovnih sporih pa velja razpravno načelo, kar pomeni, da morajo stranke navesti dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP). Sodišče v delovnem sporu tako odloča v okviru trditev in dokaznih predlogov strank. Izjema je določena le v prvem odstavku 34. člena ZDSS-1, ki določa, da če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev, lahko izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti. Vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za tako situacijo, saj je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih in s strani strank predlaganih dokazov ugotovilo vsa za odločitev v tem sporu pomembna dejstva.

7.Tako je sodišče prve stopnje odločilna dejstva ugotovilo (med drugim) tudi na podlagi izpovedb prič C.C. - zaposlene v kadrovski službi Ministrstva A., na katerega je bil tožnik premeščen na podlagi v tem postopku izpodbijanih sklepov, in D.D. - predstojnice Urada B., iz katerega je bil tožnik premeščen na Ministrstvo A. Glede na delovno mesto navedenih prič in s tem njuno seznanjenost s tožnikovo premestitvijo so neutemeljene pritožbene navedbe, da je bilo že vnaprej znano, da priči ne bosta vedeli povedati nič relevantnega. Priči sta v svojih izpovedbah ustrezno pojasnili vse odločilne okoliščine v zvezi s tožnikovo premestitvijo, njuni izpovedbi sta medsebojno skladni, skladni sta tudi z listinskimi dokazi v spisu in nenazadnje tudi s tožnikovimi trditvami o obstoju kadrovske stiske na Ministrstvu A. v času njegove premestitve (kar je odločilno dejstvo v tem sporu). Zato ni mogoče slediti tožnikovim trditvam, da sta priči lagali.

8.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo ostalih predlaganih prič in da svoje odločitve s tem v zvezi ni utemeljilo. V točki 4 obrazložitve izpodbijane sodbe je namreč pravilno pojasnilo, da sta tožnik in toženka tekom postopka umaknila dokazne predloge z zaslišanjem vseh ostalih poimensko predlaganih prič. Glede ostalih, s strani tožnika le na splošno predlaganih prič (vseh odgovornih oseb v zvezi s tožnikovo premestitvijo in predstavnikov kadrovske službe) pa je pravilno obrazložilo, da gre za nepopoln dokazni predlog. Skladno z 236. členom ZPP mora namreč stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, poprej navesti, o čem naj priča, ter povedati njeno ime in priimek ter prebivališče oziroma zaposlitev, kar pa tožnik ni storil. Navedeno zakonsko določilo je povsem jasno, zato so pritožbeni očitki o neprimernem pristopu sodišče prve stopnje neutemeljeni.

9.Tožnik v pritožbi neutemeljeno vztraja, da bi moralo sodišče prve stopnje pridobiti relevantno listinsko dokumentacijo. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, je toženka v spis vložila vso dokumentacijo v zvezi s tožnikovo premestitvijo, tožnik pa ni konkretno navedel, katero listino bi morala toženka še predložiti. Katera konkretna relevantna listina naj ne bi bila predložena, tožnik ne navede niti v pritožbi.

10.Prav tako neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodnica tožnika pri zasliševanju prič prekinjala in mu ni dovolila postavljati vprašanj. Iz prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave izhaja, da je tožnik obema pričama postavljal vprašanja. Predsednica senata pa nekaj vprašanj utemeljeno, skladno s tretjim odstavkom 289. člena ZPP ni dovolila, saj se ta niso nanašala na zadevo oziroma v zvezi z njimi ni bilo predhodno postavljene trditvene podlage.

11.Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, ni bistveno, na kak način se je začel postopek tožnikove premestitve. Pritožbene navedbe s tem v zvezi so zato nerelevantne. Bistveno je, da je toženka dokazala zakonit razlog za tožnikovo premestitev, da je bilo torej na ta način mogoče zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa (3. točka prvega odstavka 149. člena Zakona o javnih uslužbencih - ZJU) - na Ministrstvu A. je bilo namreč izrazito pomanjkanje kadra (predvsem pravnikov, kar tožnik priznava), na drugi strani pa na Uradu B. ni bilo potrebe po tolikih pravnikih; in da se je toženka (Urad B.) za premestitev ravno tožnika odločila zato, ker je bil od vseh pravnikov, ki so bili zaposleni na Uradu B., tam najmanj časa zaposlen, ostali pravniki na Uradu B. pa so imeli dolgoletne izkušnje na področju preprečevanja pranja denarja in opravljen pravosodni izpit.

12.Nadalje tožnik v pritožbi neutemeljeno vztraja pri trditvah, da naj zaradi njegove premestitve ne bi prišlo do zaposlitve že izbrane kandidatke. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, to iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja, toženka pa ima tudi sicer skladno z določili ZJU možnost za prerazporeditev zaposlenih znotraj javnega sektorja. Tožnikovi dokazni predlogi s tem v zvezi pa so bili tudi prepozni (podani so bili šele v tožnikovi zadnji pripravljalni vlogi, ki je na sodišče prispela na dan zadnjega naroka za glavno obravnavo - 286. člen ZPP) in tudi sicer nekonkretizirani (tožnik ni navedel niti za kateri konkretni razpis naj bi šlo), kar je sodišče prve stopnje prav tako obrazložilo.

13.Neutemeljen je pritožbeni predlog, naj pritožbeno sodišče preuči celotno dokumentacijo v spisu, ki naj bi dokazovala, da gre za prikrivanje nezakonito izvedenega postopka. Pritožbeno sodišče namreč svojega sojenja ne začne tako, da najprej preuči ves prvostopenjski spis. Vedno izhaja iz izpodbijane sodbe in iz konkretiziranih pritožbenih navedb. Pritožba mora vsebinsko izpodbijati razloge sodišča prve stopnje, torej natančno in preverljivo pojasniti, kateri zaključki sodišča prve stopnje so napačni in zakaj, ne pa zgolj ponavljati trditev stranke s postopka pred sodiščem prve stopnje, brez jasno in razumljivo izražene povezave z razlogi izpodbijane odločbe, ali pa se celo zgolj sklicevati na v postopku pred sodiščem prve stopnje podane vloge. Zato je pritožbeno sodišče presojalo le konkretizirane pritožbene navedbe.

14.Končno je neutemeljena tudi pritožba zoper odločitev o stroških postopka. Ti so odmerjeni skladno z določili Odvetniške tarife, ki velja tudi za Državno odvetništvo RS (8. člen Zakona o državnem odvetništvu - ZDOdv).

15.Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep1 sodišča prve stopnje (353. člen ZPP in 2. točka 365. člena ZPP).

16.Tožnik v pritožbenem postopku ni uspel, zato je dolžan toženki povrniti njene stroške pritožbenega postopka (prva odstavka 154. in 165. člena ZPP). Upoštevajoč določila Odvetniške tarife je toženka upravičena do povračila 375 točk za odgovor na pritožbo in 2 % za materialne stroške, kar (upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR) skupaj znaša 229,50 EUR, ki ji jih je tožnik dolžan povrniti v roku 15 dni.

-------------------------------

1Z izpodbijanim sklepom, zoper katerega se tožnik sicer vsebinsko obrazloženo ne pritožuje, je sodišče prve stopnje postopek delno ustavilo prav zaradi tožnikovega delnega umika tožbe, skladno z določili 188. člena ZPP.