Jedro

Pomoč sodišča prava neuki stranki (12. čl. ZPP) ter t. i. razjasnjevalna obveznost sodišča v okviru materialno procesnega vodstva (285. čl. ZPP) nista neomejeni. Stranka je namreč tista, ki je dolžna navesti pravno relevantna dejstva, predlagati dokaze in postaviti ustrezen zahtevek. Obveznost sodišča ne more iti tako daleč, da bi bil sodnik dolžan namesto stranke dopolnjevati pomanjkljivo navedena dejstva in popravljati tožbeni zahtevek. Omenjeni načeli sta nujno omejeni z načelom dispozitivnosti (2. in 3. čl. ZPP) in ne smeta prekršiti dolžnosti sodnika, ki mora biti pri opravljanju svoje funkcije nepristranski in enakopravno obravnavati obe stranki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: (1.) Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnika zahtevala, da toženca odstranita nedograjen objekt v obsegu 6 x 6 m, ki ga gradita na južnem delu parc. št. 889/2 k.o. X. Odločilo je še, da sta tožeči stranki dolžni v roku 15 dni povrniti toženi stranki 979,46 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti dalje.

(2.) Zoper sodbo vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 339. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo v celoti razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške postopka, skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko ni postopalo po 12. členu ZPP, ki sodišču nalaga dolžnost, da stranko, ki iz nevednosti ne uporablja pravic, ki jih ima po zakonu, opozori tudi na to, katera pravdna dejanja lahko opravi. Stranko je dolžno poučiti tudi o pravicah materialnega prava. Tožeča stranka je v postopku nastopala brez pooblaščenca (razen ob vložitvi tožbe) in bi sodišče glede na 12. člen v zvezi z 285. členom ZPP tožeči stranki moralo postavljati vprašanja ter na drug primeren način skrbeti, da se med obravnavajo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o odločilnih dejstvih in da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank in sploh, da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka za sklepčnost tožbe jasno opisati traso poti po kateri naj bi služnost potekala ter navesti, kako je potekalo izvrševanje služnosti, zlasti pa, koliko časa se je izvrševala zatrjevana služnost hoje in vožnje, vendar pa tožeča stranka kot prava neuka stranka sama nikakor ni mogla, niti znala oceniti oziroma vedeti, katera so pravno relevantna dejstva. Sodišče je tožečo stranko pozvalo tudi k ustrezni modifikaciji tožbenega zahtevka, vendar pa slednja tega nikakor ni razumela in ni znala pravilno postopati. Sodišče se ni niti potrudilo, da bi ji navedeno ustrezno pojasnilo. V posledici takšne kršitve je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje. Pritožnika v nadaljevanju pojasnjujeta izvrševanje zatrjevane služnostne pravice in opozarjata na določilo 217. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Sodišče je neutemeljeno in brez ustrezne obrazložitve zavrnilo dokazne predloge v zvezi z zaslišanjem strank in prič, čeprav bi predlagane priče vedele izpovedati o vseh relevantnih dejstvih in trditveni podlagi tožeče stranke, še zlasti pa o tem, da je tožeča stranka izrazito oškodovana zaradi ravnanja tožene stranke. S tem je sodišče storilo relativno bistveno kršitev postopka, ki je brez dvoma vplivala na zakonitost in pravilnost sodne odločbe. Ker so bili dokazni predlogi brez utemeljenih razlogov zavrnjeni, je prišlo tudi do kršitve pravice tožeče stranke do enakosti pred zakonom. Sodba ima tudi pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti. Iz obrazložitve izhaja, da je sodišče napačno poimenovalo stranki pravdnega postopka, zaradi česar je povzročilo nejasnost med izrekom in obrazložitvijo.

(3.) Tožena stranka, ki ji je bila pritožba tožeče stranke vročena 2.6.2009, je podala odgovor na pritožbo po poteku 15-dnevnega roka (prejeto 23.7. 2009), ki ga za odgovor na pritožbo določa 344. člen ZPP. Pritožbeno sodišče zato prepoznega odgovora v skladu z 2. odstavkom 344. člena ZPP ni upoštevalo.

(4.) Pritožba ni utemeljena.

(5.) Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa je pazilo tudi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje) ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po takšnem preizkusu ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva, pri sojenju ni zagrešilo niti očitanih, niti uradoma upoštevanih kršitev določb postopka, prav tako pa je tudi materialno pravo bilo pravilno uporabljeno.

(6.) Neutemeljen je očitek sodišču, da ni postopalo skladno z 12. in 285. členom ZPP, pri čemer se ta očitek nanaša na nesklepčnost tožbe. 12. člen ZPP določa, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, sodišče opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi. V 285. členu ZPP pa so določena pravila o materialno procesnem vodstvu sodišča, ki jih v pritožbi povzema tudi pritožnica. Pomoč sodišča stranki, ki nima pooblaščenca, ter tako imenovana razjasnjevalna obveznost sodišča v okviru materialno procesnega vodstva, pa ni neomejena. Stranka je namreč še vedno tisti procesni subjekt, katerega dolžnost je, da navede pravno relevantna dejstva in predlaga dokaze in na tej podlagi postavi ustrezen zahtevek. Obveznost sodišča, ki ima podlago v 12. in 285. členu ZPP, tako ne more iti tako daleč, da bi sodnik bil dolžan namesto stranke dopolnjevati pomanjkljivo navedena dejstva in popravljati tožbeni zahtevek. Načelo pomoči prava nevešči stranki in načelo materialno procesnega vodstva sta tako nujno omejeni z načelom dispozitivnosti po členu 2 in 3 ZPP. Sodišče lahko stranko zgolj opozori, da je zahtevek potrebno popraviti, ne more pa ji dajati vsebinskih napotkov, kako oblikovati zahtevek, saj bi s tem prekršilo zgoraj navedeno načelo. Tudi v zvezi z materialno procesnim vodstvom velja opozoriti, da sodnikova pomoč ne sme iti tako daleč, da bi se pretvoril v odvetnika stranke, saj bi bilo s tem porušeno ravnovesje med procesnimi subjekti v pravdi. Povedano drugače, materialno procesno vodstvo in pomoč stranki v okviru 12. in 285. člena ZPP ne sme prekršiti dolžnosti, da je sodnik pri opravljanju svoje funkcije nepristranski in da enakopravno obravnava obe stranki.

(7.) V konkretni zadevi je sodišče, upoštevajoč zgoraj obrazložene omejitve, v celoti spoštovalo tako dolžnost po 12., kot dolžnost po 285. členu ZPP. Iz zapisnika glavne obravnave z dne 17.3.2009 (list. št. 89) je tako razvidno, da je sodišče tožečo stranko pozvalo, da opredeli, na kakšni podlagi je služnost pridobila in da v primeru, če jo je pridobila na podlagi pravnega posla, pojasni, ali je služnost vpisana v zemljiško knjigo, če pa jo je pridobila na podlagi priposestvovanja, naj navede vse elemente potrebne za priposestvovanje, to je dobo in način izvrševanja vsebine služnosti. Prav tako je sodišče, čeprav je na to tožečo stranko opozorila že tožena stranka sama, le-to opozorilo, da parc. št. 889/2 k.o. X ne obstaja več in da je potrebno temu ustrezno oblikovati tožbeni zahtevek, pri čemer je tožena stranka tudi pojasnila, na kateri obstoječi parceli objekt sedaj stoji. S takšnim pozivom in opozorilom je sodišče svojo dolžnost v celoti in pravilno izpolnilo in so pritožbeni očitki v tej smeri popolnoma neutemeljeni. Glede na pritožbene navedbe, da tožeča stranka v postopku, razen pri vložitvi tožbe, ni imela pooblaščenca, pa pritožbeno sodišče opozarja, da je tožečo stranko v postopku zastopala odvetnica C., glede udeležbe na zadnji glavni obravnavi, na katero je tožnik prišel sam, pa je slednji sodišču pojasnil, da je za zastopanje pooblastil odvetniško družbo Č., vendar pa se je odločil, da bo na obravnavo prišel sam. S takšno odločitvijo je tožeča stranka nase prevzela tudi tveganje, da v postopku, kljub opozorilu sodišča in danemu pravnemu pouku, ne bo ustrezno ravnala.

(8.) Sodišče prve stopnje je povsem utemeljeno in z ustrezno obrazložitvijo zavrnilo dokazne predloge v zvezi z zaslišanjem strank in predlaganih prič ter predlog za postavitev izvedenca geodetske stroke. Že na podlagi listinskih dokazil, upoštevajoč trditveno podlago v tožbi, je namreč v zvezi z negatorno tožbo lahko pravilno zaključilo, da tožbeni zahtevek na tej podlagi ni utemeljen. Glede na to, da je tožnik zatrjeval, da poteka meja med parcelo 899 k.o. X in sosednjo (prvotno) parcelo 889/2 k.o. X po črti, ki je na skici geodeta označujeta točki 4 in 6, je lahko brez izvajanja dodatnih dokazov ugotovilo, da objekt, katerega odstranitev tožeča stranka zahteva, razen z nadstreškom, ne posega v parcelo tožeče stranke. Ker torej tudi v primeru, če bi se pri ugotavljanju, kje poteka meja (v okviru reševanja tega vprašanja kot predhodnega) izkazalo, da meja poteka tako, kot jo zatrjuje tožeča stranka, tožbeni zahtevek zaradi varovanja lastninske pravice ne bi bil utemeljen. Da ostali predlagani dokazi niso bili izvedeni iz tega razloga, je iz obrazložitve sodbe jasno razvidno. V obrazložitvi so navedeni tudi razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov v zvezi z drugo zatrjevano podlago. Ker tožeča stranka potrebnih dejstev ni zatrjevala, sodišče dokaznega postopka z zaslišanjem prič in strank ni izvajalo, saj, kot je pravilno obrazložilo prvostopno sodišče, dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev.

(9.) Neutemeljen je tudi očitek, da ima sodba pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti. Res je v obrazložitvi sodbe na strani 6 v drugem in tretjem odstavku prišlo do napačnega zapisa stranke (namesto tožeča je zapisana tožena stranka), vendar pa takšna očitna pisna napaka ne onemogoča preizkusa sodbe, saj je iz preostalega teksta popolnoma jasno razvidno, na katero stranko se nanaša. Takšno napako je mogoče kadarkoli popraviti s popravnim sklepom. Očitana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 339. člena ZPP zato ni podana.

(10.) Ker torej pritožbeni očitki niso utemeljeni, uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev pa prav tako ni bilo, je bilo potrebno tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje potrditi.

(11.) Odločitev o zavrnitvi pritožbe velja po 1. odstavku 165. člena ZPP tudi za priglašene pritožbene stroške. Tožnik je s pritožbo propadel, zato do povračila svojih stroškov zanjo ni upravičen.