Jedro

Toženec za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi taksne oprostitve glede na naknadno plačilo sodne takse nima (več) pravnega interesa. Morebitna ugoditev pritožbi namreč ne bi pomenila izboljšanja njegovega pravnega položaja, saj toženec skladno s prvim odstavkom 36. člena ZST-1 nima pravice do vrnitve že plačane takse.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 10. 2022 zavrnilo toženčev predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek, z dopolnilnim sklepom z dne 23. 12. 2022 pa je zavrglo njegov predlog za obročno plačilo sodne takse.

2. Zoper sklep z dne 27. 10. 2022 se pritožuje toženec.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Iz podatkov spisa izhaja, da je toženec sodno takso za pritožbo plačal 8. 12. 2022 (red. št. 37).

5. Višje sodišče glede na navedeno ugotavlja, da pritožnik za pritožbo zoper izpodbijano odločitev nima (več) pravnega interesa, saj morebitna ugoditev pritožbi ne bi pomenila izboljšanja njegovega pravnega položaja. Pritožnik namreč tudi v primeru, da bi višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da bi predlogu za taksno oprostitev ugodilo, ne bi imel pravice do vrnitve že plačane takse. V skladu s prvim odstavkom 36. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) ima pravico do vrnitve takse le tisti, ki je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso, višjo od predpisane, in tudi kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno. V konkretnem primeru pa ni izpolnjen nobeden od opisanih dejanskih stanov.1

6. Ker pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, ta ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), zato jo je višje sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 zavrglo.

1 Prim. tudi sklepa Višjega sodišča v Celju I Ip 170/2021 z dne 5. 5. 2021 in Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 354/2018 z dne 3. 5. 2018.