Up-112/01

9. 10. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 762/2000 z dne 6. 12. 2000 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I K 337/98 z dne 31. 5. 2000 se zavrže.

Obrazložitev

1.Pritožnik je dne 21. 3. 2001 Ustavnemu sodišču posredoval vlogo, iz katere je bilo razbrati, da želi vložiti ustavno pritožbo zoper sodbo. Navaja, da je bil postopek nekorekten, upoštevale naj bi se izpovedbe samo ene stranke. Ker se s tem ni strinjal, je vložil pritožbo, vendar naj bi bilo pritožbi le deloma ugodeno. V ustavni pritožbi pojasnjuje potek historičnega dogodka. Streljal naj bi podgane, ko pa je prišel do poslopja, naj bi mu pes prestregel pot. Zagnal naj bi se proti pritožniku, ki naj bi v obrambi in ne z namenom, da psa pokonča, sprožil. V ustavni pritožbi še navaja, da so mu bile s sodbo kršene človekove pravice, ki se nanašajo na svobodo gibanja, saj naj bi ga na zasebni lastnini omejeval tuj pes.

2.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži zoper posamične akte državnih organov, organov lokalne skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil. Vloži se lahko šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS) in sicer v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba (prvi odstavek 52. člena ZUstS). V ustavni pritožbi je treba po določbi 53. člena ZUstS navesti posamični akt, ki se spodbija, dejstva, ki pritožbo utemeljujejo ter domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustavni pritožbi mora biti priložena kopija posamičnega akta, ki se spodbija, ter ustrezne listine, na katere pritožnik opira svojo pritožbo. Iz navedene določbe izhaja, da Ustavno sodišče za presojo o tem, ali je bila posamezniku z odločitvijo sodišča kršena človekova pravica, potrebuje osnovne podatke in listine, ki jih samo nima in jih tudi ne more pridobiti. Te podatke in listine lahko Ustavnemu sodišču posreduje le tisti, ki kršitev človekovih pravic zatrjuje, sam ali preko svojega pooblaščenca. Zato se od pritožnika (ali tistega, ki ga on pooblasti) pričakuje, da Ustavnemu sodišču sporoči podatke, ki jih to od njega zahteva in s tem omogoči vsebinsko presojo zatrjevanih kršitev človekovih pravic.

3.Pritožnikova vloga je bila tako pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti. Zato je Ustavno sodišče pritožnika na podlagi drugega odstavka 54. člena ZUstS z dopisom z dne 21. 3. 2001 pozvalo, naj ustavno pritožbo dopolni v skladu z zahtevami iz dopisa. Pri tem ga je opozorilo tudi na posledice, če vloge ne bi dopolnil.

4.Dne 5. 4. 2001 je pritožnik ustavno pritožbo dopolnil tako, da je priložil sodbo drugostopenjskega sodišča in pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo. Pritožnikova vloga je kljub dopolnitvi ostala tako nepopolna, da je ni bilo mogoče preizkusiti.

Pritožnik ni priložil niti prvostopenjske sodbe niti ni izkazal, da je vloga pravočasna. Poleg tega ni z ničimer izkazal, da je pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpal vsa pravna sredstva zoper izpodbijane sodne odločitve, prav tako pa ni konkretno navedel in izkazal, katere človekove pravice in temeljne svoboščine naj bi mu bile z izpodbijanimi odločitvami kršene.

5.Ker je ustavna pritožba kljub dopolnitvi ostala tako nepopolna in pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

6.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi četrte alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič.

Predsednica senata:

dr. Mirjam Škrk