Jedro

Za terjatev, ki je prijavljena v stečajnem postopku velja obveznost stečajnega upravitelja, da se mora o njej določno izjaviti, ali jo priznava ali prereka. Nobenega pomena pa nima dejstvo, da upnikova terjatev v postopku prisilne poravnave ni bila ugovarjana, saj je ta okoliščina pomembna le za pridobitev glasovalne pravice upnika v postopku prisilne poravnave.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje upnika T. d.o.o., napotilo, da v roku 15 dni od prejema sklepa začne postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev obstoja prerekane terjatve v višini 32.383.426,49 SIT; ugotovilo je, da je stečajna upraviteljica prijavljeno terjatev v celoti prerekala, ker upnik dolguje dolžniku bistveno več. Proti navedenemu sklepu je upnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi opozarja, da je stečajni upnik najprej prijavil terjatev v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom. Terjatve upraviteljica prisilne poravnave ni prerekala, niti nihče drug, tako da je veljala za ugotovljeno. Že zaradi tega, ker se okoliščine niso spremenile in ker ni nobenega novega dejstva, ki bi lahko vplivalo na drugačno odločitev, stečajna upraviteljica terjatve ne bi smela prerekati. Iz sklepa tudi ni razvidno, da bi taka okoliščina nastopila. Iz izpodbijanega sklepa pa je razvidno, da naj bi stečajna upraviteljica terjatev v celoti prerekala iz edinega razloga, ker naj bi upnik dolžniku dolgoval bistveno več kot dolžnik upniku. To pa dejansko pomeni, da stečajna upraviteljica terjatve ni prerekala, ampak jo je priznala. Koliko upnik dolguje dolžniku na obstoj terjatve upnika ne vpliva in ne more vplivati. Stečajna upraviteljica ne more prerekati terjatve iz razloga, ki nima nobene zveze s prijavljeno terjatvijo. Stečajni dolžnik je odgovoril na pritožbo, predlagal njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. V pritožbi opozarja, da prisilna poravnava nad sedanjim stečajnim dolžnikom ni bila izglasovana, zato sklep o potrditvi prisilne poravnave ni bil izdan in upnik za svojo terjatev ni pridobil izvršilnega naslova. Nad dolžnikom je bil začet stečajni postopek, v tem postopku pa se je stečajni upravitelj dolžan izreči o vseh prijavljenih terjatvah. Pritožba upnika ni utemeljena. Iz predmetnega spisa je razvidno, da je bil nad dolžnikom s sklepom z dne 8.8.2002 najprej začet postopek prisilne poravnave. Na oklic o začetku prisilne poravnave je skladno s 43. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l.RS št. 67/93 s sprem.) upnik prijavil svojo terjatev do dolžnika v znesku 32.383.426,49 SIT na dan začetka postopka prisilne poravnave (prijava terjatve št. -54). ZPPSL v 44. čl. določa, da lahko dolžnik, upravitelj prisilne poravnave ali upniki vložijo obrazložen ugovor zoper obstoj terjatve in njeno višino (1. odst.), pri čemer velja terjatev, zoper katero ugovor ni vložen, za ugotovljeno (3. odst.). V obravnavanem primeru upnik zatrjuje, da zoper njegovo terjatev v postopku prisilne poravnave ni bil vložen ugovor. S sklepom z dne 29.11.2002 je bil na podlagi 57. čl. ZPPSL s strani poravnalnega senata zavrnjen predlog za prisilno poravnavo nad dolžnikom in je bil po uradni dolžnosti začet stečajni postopek nad njim, glede na to, da na naroku z dne 29.11.2002 ni bila dosežena potrebna večina za prisilno poravnavo (56. čl. ZPPSL). Za takšen primer je v 138. čl. ZPPSL določeno, da se za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave, šteje, da so prijavljene tudi v stečajnem postopku. To pomeni, da se je tudi za pritožnikovo terjatev štelo, da je prijavljena tudi v sledečem stečajnem postopku. Za terjatev, ki je prijavljena v stečajnem postopku pa velja obveznost stečajnega upravitelja, da se mora o njej določno izjaviti, ali jo priznava ali prereka (1. odst. 142. čl. ZPPSL) in ravno to je storila tudi stečajna upraviteljica v obravnavanem primeru, ko je pritožnikovo terjatev na naroku dne 18.4.2003 prerekala. Pri tem pa niti ni potrebno, da navede razlog za prerekanje, ker je vprašanje razloga za prerekanje lahko le predmet postopka na ugotovitev obstoja prerekane terjatve; glede na to pritožba neutemeljeno izpostavlja in zatrjuje, da je stečajna upraviteljica neupravičeno prerekala oz. celo da je niti ni prerekala, saj je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo drugače. Nobenega pomena za obravnavano zadevo pa nima niti dejstvo, da upnikova terjatev v postopku prisilne poravnave ni bila ugovarjana, saj je ta okoliščina pomembna le za pridobitev glasovalne pravice upnika v postopku prisilne poravnave (3. odst. 54. čl. ZPPSL), šele sklep o potrditvi prisilne poravnave ima moč izvršilnega naslova za vse upnike, katerih terjatve so bile ugotovljene, v obravnavanem primeru pa do izdaje takšnega sklepa niti ni prišlo, kot je bilo že navedeno zgoraj. Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZPPSL, pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.