Jedro

V primerih, ko stečajni dolžnik nastopa v položaju realnega dolžnika, torej zastavitelja, ki ni hkrati tudi dolžnik iz primarnega posla (npr. kreditojemalec), gre za situacijo iz 4. točke prvega odstavka 20a. člena ZFPPIPP, saj gre za obveznost, ki jo je prevzel dolžnik za finančno terjatev do druge osebe.

Terjatev upnice do stečajnega dolžnika bo nastala šele, če kreditojemalec do nje ne bo izpolnil svoje obveznosti in gre torej za pogojno terjatev v skladu z 259. členom ZFPPIPP, ko je upnikova terjatev povezana z odložnim pogojem. V primeru, da se ta pogoj do izdelave načrta končne razdelitve ne bo uresničil, bo terjatev upnice do stečajnega dolžnika tudi prenehala.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 15. 7. 2014 (redna št. 142) v izpodbijani 2. točki spremeni tako, da se sklep sodišča prve stopnje z dne 27. 6. 2014 (redna št. 136) razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za izdajo popravnega sklepa (redna št. 138), ki ga je vložila pritožnica, zavrnilo (1. točka izreka) in ugovor z dne 1. 7. 2014 (redna št. 138) zoper sklep z dne 27. 6. 2014 zavrnilo (2. točka izreka).

2. V pritožbenem roku je upnica banka X., d. d., zoper sklep prvostopenjskega sodišča z dne 15. 7. 2014 vložila pritožbo (redna št. 147), in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ali pa spremeni ali pa pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Iz pritožbe je mogoče razbrati, da pritožnica izpodbija sklep glede 2. točke izreka, torej o zavrnitvi ugovora zoper sklep z dne 27. 6. 2014 (1.odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 1.odst. 120. čl. ZFPPIPP).

3. Pritožba je utemeljena.

Dosedanji potek postopka

4. Sodišče prve stopnje je na podlagi predloga za začetek postopka upnika Ministrstva za finance, Davčna uprava Republike Slovenije (redna št. 1), dne 17. 1. 2014 izdalo sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom I. (redna št. 28). Istega dne je izdalo oklic o začetku stečajnega postopka nad pravno osebo in v njem upnike pozvalo, naj v treh mesecih od objave oklica prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice in jih poučilo, da bo prijava terjatve pravočasna, če bo do poteka roka vložena na vložišču ali oddana s priporočeno poštno pošiljko. V primeru, da upnik do poteka roka za prijavo terjatev le-te ne prijavi v stečajnem postopku, bo njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika po petem odstavku 296. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/2007, v nadaljevanju ZFPPIPP) prenehala in bo sodišče prijavo zavrglo. Navedlo še je, da je zadnji dan roka za prijavo 17. 4. 2014. 5. Pritožnica – upnica banka X., d. d., je prijavila terjatev in ločitveno pravico z vlogo, oddano na pošto dne 20. 6. 2014 (redna št. 135). Strokovna sodelavka prvostopenjskega sodišča je s sklepom z dne 27. 6. 2014 terjatev pritožnice na podlagi petega odstavka 296. člena ZFPPIPP zavrgla kot prepozno. Pritožnica je vložila zoper takšno odločitev vlogo, ki jo je imenovala predlog za izdajo popravnega sklepa oziroma podredno pritožba (redna št. 138), v kateri je dodatno utemeljevala svojo prijavo in primarno predlagala izdajo popravnega sklepa, sicer pa razveljavitev oziroma spremembo izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je vlogo upnice obravnavalo kot ugovor v skladu z določbo četrtega odstavka 53. člena ZFPPIPP, saj je sklep z dne 27. 6. 2014 izdala strokovna sodelavka.

6. Sodišče je v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa predlog za izdajo popravnega sklepa zavrnilo in navedlo, da v predlogu za izdajo popravnega sklepa upnica niti ne navaja, da bi sodišče v sklepu z dne 27. 6. 2014 naredilo napako v imenih ali številkah ali drugo očitno pisno ali računsko pomoto, kar bi predstavljalo pogoje za izdajo popravnega sklepa v skladu z določbami 328. člena v zvezi s 332. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Glede pritožbe oziroma ugovora pa je navedlo, da naziranje upnice, da se v postopku uporablja 298a. člen ZFPPIPP in da zato prijava terjatve, zavarovana s hipoteko, ni prepozna, ni primerna, saj ta določba ureja postopanje upravitelja po uradni dolžnosti in ne na predlog stranke in je sodišče iz tega razloga prepozno vlogo stranke pravilno zavrglo. Prijave terjatve prav tako ni mogoče šteti za ugovor zoper osnovni seznam preizkušanih terjatev, kakor je utemeljevala v ugovoru upnica, saj iz nje jasno in nedvomno izhaja, da je bil namen upnice prijaviti novo terjatev, katere ni pravočasno prijavila. Zato je tudi ugovor zoper izdani sklep zavrnilo.

Glede pritožbe

7. Pritožnica navaja, da je kot upnica prijavila terjatev po kreditni pogodbi št. 2013-000, ki sta jo dne 28. 11. 2006 sklenila upnica in P. K. (v nadaljevanju kreditojemalec), in sicer je šlo za terjatev v znesku 79.181,22 EUR. Obenem je prijavila tudi ločitveno pravico na nepremičninah, ki so last dolžnika I., d. o. o., in sicer na nepremičninah z ID znakom 000, 001, 002 in 003. Te nepremičnine so bile zastavljene v zavarovanje terjatve po zgoraj navedeni kreditni pogodbi, pri čemer je bilo zavarovanje sklenjeno v obliki notarskega sporazuma o zavarovanju denarne terjatve. Sicer je primarno kot zastavitelj nastopala družba E., d. o. o., ampak je zaradi pripojitve k prevzemni družbi L., d. o. o., in še kasneje zaradi pripojitve k stečajnemu dolžniku ta obveznost prešla na dolžnika v skladu z določbo 580. člena Zakona o gospodarskih družbah. Da terjatve ni prepozno prijavila, utemeljuje z uporabo določbe 298a. člena ZFPPIPP.

8. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 100/2013 – ZFPPIPP-F) je pričel veljati dne 7. 12. 2013 in je v 298a. členu določil posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s to hipoteko ali maksimalno hipoteko. Določa, da če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko ali maksimalno hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka, veljajo posebna pravila: 1. velja, da sta v stečajnem postopku pravočasno prijavljeni ta hipoteka ali maksimalna hipoteka in terjatev zavarovana z njo; 2. upravitelj mora v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti to hipoteko ali maksimalno hipoteko in terjatev zavarovano z njo, tudi če je upnik ni prijavil v roku za prijavo iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP.

9. Pritožbeno sodišče glede na navedeno določbo, ki je začela veljati pred začetkom stečajnega postopka v konkretni zadevi, ugotavlja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrglo prijavo terjatev in ločitvenih pravic upnice banke X., d. d. Upnica v svoji prijavi terjatve zatrjuje, da ima na premoženju dolžnika ločitveno pravico, ki je nastala na podlagi notarskega sporazuma zavarovanja za tuj dolg, za kar je predložila tudi dokazila (notarski zapis o sklenitvi kreditne pogodbe med upnico in P. K. ter sporazum o zavarovanju denarne terjatve na podlagi hipoteke ustanovljene na nepremičnini vse z dne 28. 11. 2006 – priloge k prijavi terjatev, redna št. 135). S tem je pritožnica utemeljevala obstoj njene zastavne pravice na premoženju stečajnega dolžnika.

10. V nadaljevanju je potrebno ugotoviti, ali bi lahko na podlagi podanih trditev pritožnice obstajala terjatev upnice zoper stečajnega dolžnika. Določba 20a. člena ZFPPIPP v 4. točki prvega odstavka določa, da je finančna terjatev terjatev do dolžnika, ki je nastala na podlagi poroštva ali drugega posla enakih značilnosti, ki ga je prejel dolžnik za finančno terjatev do druge osebe. V predmetni zadevi je namreč mogoče ugotoviti, da je stečajni dolžnik s svojo nepremičnino jamčil za tuji dolg. Sicer iz navedb pritožnice iz prijave terjatve izhaja, da kreditojemalec redno poravnava obveznosti po pogodbi, kar pa ne spremeni dejstva, da ima upnik poplačilno upravičenje iz premoženja stečajnega dolžnika. V primeru, da kreditojemalec, ki ni ista oseba kot zastavitelj nepremičnine, preneha izpolnjevati svoje obveznosti iz kreditne pogodbe, sklenjene s pritožnico, ima upnik pravico, da se iz zastavljenega premoženja poplača. 11. Stvarnopravni zakonik (Ur. l. RS, št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ) v določbi drugega odstavka 128. člena določa, da zastavitelj lahko ustanovi zastavno pravico za zavarovanje svojega ali tujega dolga. Glede na to ločimo zastavitelje na dve vrsti, in sicer zastavitelje, ki so osebni in realni dolžniki, in zastavitelje, ki so zgolj realni dolžniki. Zastavitelji kot realni dolžniki so zastavili svojo nepremičnino za tuj dolg. Smisel hipoteke je prav v varovanju upnikove terjatve do njene popolne poravnave. V primeru, ko gre za zastavo za tuj dolg in »pravi« dolžnik ob zapadlosti ne plača dolga, lahko upnik od realnega dolžnika zahteva poplačilo iz zastavljene stvari. Zastavni dolžnik lahko upnika sam poplača ali pa počaka, da se upnik poplača iz izkupička od prodaje zastavljene nepremičnine. V obeh primerih pa v skladu z obligacijskim pravom lahko zahteva od kreditojemalca povrnitev zanj plačanega zneska.

12. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v primerih, ko stečajni dolžnik nastopa v položaju realnega dolžnika, torej zastavitelja, ki ni hkrati tudi dolžnik iz primarnega posla (npr. kreditojemalec), za situacijo iz že citirane 4. točke prvega odstavka 20a. člena ZFPPIPP, saj gre za obveznost, ki jo je prevzel dolžnik za finančno terjatev do druge osebe.

13. Zaključiti je mogoče, da je terjatev upnice do stečajnega dolžnika pogojna in sicer bo nastala šele, če kreditojemalec do nje ne bo izpolnil svoje obveznosti in torej gre za pogojno terjatev v skladu z 259. členom ZFPPIPP, ko je upnikova terjatev povezana z odložnim pogojem. V primeru, da se ta pogoj do izdelave načrta končne razdelitve ne bo uresničil, bo terjatev upnice do stečajnega dolžnika tudi prenehala.

14. Glede na vse navedeno je potrebno slediti trditvam pritožnice glede obstoja (sicer pogojne) terjatve in ločitvene pravice na njej. Sodišče prve stopnje bi moralo ob prijavi pritožničine terjatve ravnati v skladu z določbo 298a. člena ZFPPIPP in ji ne zavreči prijave terjatve, katera glede na drugi odstavek citiranega člena ni bila prepozna, ker veljajo posebna pravila, v skladu s katerimi velja, da sta v stečajnem postopku pravočasno prijavljena hipoteka in terjatev zavarovana z njo, če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika in je omejena z vknjiženo hipoteko, kar vse je upnica tekom postopka zatrjevala. V nadaljevanju postopka bo moral upravitelj ravnati v skladu z določbami 298a. čl. ZFPPIPP.

15. Upoštevaje vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je sklep sodišča z dne 27. 6. 2014 razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).