Jedro

Upoštevaje funkcijo prometne opreme ter dejstvo, da je le-ta sestavni del javne ceste, tako kot prometna signalizacija, je smiselno zaključiti, da stroški vzdrževanja le-te bremenijo upravljavca ceste.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. Ig 2004/00571 z dne 31. 5. 2004 v 1. in 3. točki izreka (1. odstavek izreka) in toženi stranki naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki 320,84 EUR pravdnih stroškov z obrestmi (2. odstavek izreka).

Tožena stranka je zoper sodbo pravočasno vložila pritožbo, zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Iz dejanskih ugotovitev prvostopnega sodišča izhaja, da tožeča stranka v tej pravdi zahteva plačilo stroškov cestnoprometne signalizacije in stroškov zapornic. Tožbeni zahtevek utemeljuje z določbami 1. odst. 13. člena Zakona o javnih cestah (Ur. l. RS, št. 29/97; ZJC), v povezavi z 38. in 39. točko 14. člena ZJC, 2. odstavkom 29. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Ur. l. RS, št. 85/2000; ZVZP) ter z določbami Obligacijskega zakonika o poslovodstvu brez naročila oziroma neupravičeni obogatitvi.

Po 1. odst. 29. člena ZVZP bremenijo stroški vzdrževanja nivojskih prehodov in progovne signalizacije upravljavca železniške infrastrukture, cestnoprometno signalizacijo na nivojskem prehodu, ki opozarja udeležence cestnega prometa na ta prehod pa postavlja in vzdržuje upravljavec ceste (2. odst. 29. člena ZVZP). Po določbi 10. alineje 1. odstavka 13. člena ZJC sta prometna signalizacija in prometna oprema sestavni del javne ceste. ZJC torej loči pojma prometne signalizacije (gre za sredstva in naprave, s katerimi se zagotavlja izvajanje prometnih pravil in varnosti prometa, to so prometni znaki, turistična in druga obvestilna signalizacija ter druga sredstva in naprave za vodenje in zavarovanje prometa na cesti) in prometne opreme (to so sredstva in naprave za označevanje roba vozišča in za vodenje prometa – smerniki, snežni koli, ogledala, zapornice, markerji, stožci, varovalne in varnostne ograje, in podobno), 2. odstavek 29. člena ZVZP pa prometne opreme ne omenja. Vendar pa je upoštevaje funkcijo prometne opreme, ter dejstvo, da je le-ta sestavni del javne ceste, tako kot prometna signalizacija, smiselno zaključiti, da stroški vzdrževanja le-te bremenijo upravljavca ceste.

Prvostopno sodišče je torej pravilno zaključilo, da je tožena stranka dolžna nositi stroške vzdrževanja cestnoprometne signalizacije in prometne opreme.

Pritožnikovo stališče, da vtoževanih stroškov tožena stranka ni dolžna plačati, ker ni podpisala pogodbe za vzdrževanje s tožečo stranko, je zmotno. Tožeča stranka je namreč temeljila tožbeni zahtevek na določbah OZ o poslovodstvu brez naročila. Ker dela, katerih plačilo vtožuje tožeča stranka, po svoji naravi predstavljajo nujno potrebna dela za zagotavljanje varnega železniškega in cestnega prometa na nivojskih prehodih, je njen tožbeni zahtevek na prej navedeni podlagi utemeljen. Ob takšnih ugotovitvah pa sklicevanje tožene stranke na določbe Zakona o javnih financah niso relevantnega pomena.

Prvostopno sodišče je pravilno ocenilo, da je tožeča stranka tožbeni zahtevek utemeljila tudi po višini. Čeprav je tožena stranka izjavila, da te ne prereka, pa je po drugi strani trdila, da je bilo v spornem obdobju povečanje cene v primerjavi z letom 2002 za več kot 100%. Vendar pa so te njene trditve, ki jim je tožeča stranka oporekala, prepavšalne, da bi bile lahko upoštevne.

Prvostopno sodišče je ob povedanem pravilno materialnopravno odločilo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo.

Prvostopno sodišče ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).