Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti posledice, ki jih revident navaja, posledice akta, ki se v upravnem sporu izpodbija.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (revidenta) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujeta s sklicevanjem na 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo revidentov zoper odločbo Upravne enote Šmarje pri Jelšah, Oddelka za okolje in prostor z dne 30. 12. 2009. Z navedeno odločbo je upravni organ prve stopnje zavrnil zahtevo revidentov za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo rekonstrukcije ostrešja avtokleparske delavnice s stanovanjskimi prostori na tam navedenem zemljišču. Izdaja gradbenega dovoljenja je bila zavrnjena, ker projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ne vsebuje vseh obveznih sestavin in ker ni izkazana pravica graditi na sosednjem zemljišču, v zračni prostor katerega posega podaljšana streha. Tožena stranka je z odločbo z dne 11. 3. 2010 pritožbo revidentov zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidenta uveljavljata dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

6. Revidenta sta zelo hude posledice utemeljila z grožnjo gradbenega inšpektorja, da bo prepovedal uporabo objekta in odredil odklop objekta od komunalnih vodov, čeprav je objekt legalno zgrajen in se uporablja že od leta 1979. Navajata še, da bo v posledici ogroženo njuno življenje, življenje njunih družin in tudi življenje njunih delavcev.

7. S temi navedbami revidenta zelo hudih posledic izpodbijanega akta nista izkazala. Posledice, ki jih navajata, namreč niso posledica odločitve, ki se izpodbija v tem upravnem sporu. Njune navedbe se nanašajo le na posledice, ki bi jima lahko nastale kot posledice drugih postopkov (inšpekcijskih postopkov), ki pa niso predmet presoje v tem upravnem sporu. Smiselno enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v številnih odločbah kot npr. X Ips 301/2009, X Ips 406/2009, X Ips 453/2009, X Ips 467/2010, X Ips 39/2011, X Ips 68/2011, X Ips 79/2011. 8. Glede na navedeno revidenta zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala, zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).