Jedro

Zgolj dejstvo, da so etažni lastniki uporabljali zemljišče in tam parkirali svoje avtomobile in parcelo vzdrževali, ob vsej navedeni urbanistični podlagi, ne pomeni, da je parcela pripadajoče zemljišče obravnavane stavbe oziroma da je nujno potrebna za redno rabo stavbe. Parcela je bila vedno namenjena javni rabi, to je cesti, parkirna mesta pa so se predvidela na javnih površinah.

Pritožba nima prav, da za namembnost zemljišča stavbi zadošča že sama pretekla redna raba sporne parcele s strani stanovalcev. Namembnost zemljišča stavbi mora biti utemeljena kumulativno tako z urbanističnega kot tudi z dejanskega vidika, če naj govorimo o pripadajočem zemljišču stavbe. V obravnavani zadevi je podan zgolj dejanski vidik, ne pa tudi urbanistični.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu B. ulica 6, 8, 10, stoječi na parceli št. 362, k.o. ... (ID znak stavbe: 0000-465), v obsegu parcele št. 358/2, k.o. ... (točka I izreka). Predlog A. d.d. z dne 9. 5. 2023 za ugotovitev obstoja služnostne pravice na parceli št. 358/2, k.o. ..., je zavrglo.

2.Zoper ta sklep se je iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožila predlagateljica. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu ugodi, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 42. in 43. člen Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-11 ), saj ni upo1tevalo pretekle rabe, ki je kontinuirana vse od izgradnje bloka, to je od leta 1957 dalje, ampak je svojo odlo1itev naslonilo na prostorske akte, ki pa sploh niso bili izvedeni do danes. V konkretnem primeru je pretekla urejenost v naravi in pretekla redna raba ta, ki dokazuje, da je predlagateljica edina uporabnica zemlji1a in ni 1lo za javno rabo. Sistem parkiranja je ves as enak, ne ovira uporabe javne ceste in je taka posebna zasebna raba dovoljena. e prostorski akti tega niso predvideli, ni to edini in kljudni kriterij za priznanje pripadajoega zemlji1a, saj so zakonski kriteriji enakovredni. Vsekakor je parcela potrebna za redno rabo stavbe, saj drugje ni parkirnih mest in ni mono parkiranje ter dostop do stavbe. Vsaka stavba pa mora imeti za svojo redno rabo ustrezen dovoz in monost parkiranja. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno dejstvo, da se je zemlji1e ves as uporabljalo zgolj in samo za potrebe predlagateljice.

3.Nasprotna udeleenka je na pritobo odgovorila in predlagala zavrnitev pritobe.

4.Pritoba ni utemeljena.

5.Po prvem odstavku 42. 1lena ZVEtL-1 je pripadajoe zemlji1e tisto zemlji1e, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003. Pri ugotovitvi obsega pripadajoega zemlji1a sodi1e upo1teva zlasti: - katero zemlji1e je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe nartovano v prostorskih aktih ali doloeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali opredeljeno v posaminih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli, skupaj s spremljajoo dokumentacijo, - katero zemlji1e je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in poitek, zelenice, zemlji1e pod atriji in podobno, - preteklo redno rabo zemlji1a ter - merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajoem zemlji1u (prvi odstavek 43. 1lena ZVEtL-1).

6.Sodi1e prve stopnje je glede sporne parcele 1t. 358/2 k.o. ... ugotovilo:

-da iz dokumentacije v asu gradnje izhaja, da je bilo obmoje ob stavbi namenjeno zelenicam, prostoru za poitek, stojalu za obe1anje perila in za stepanje preprog; parkirne povr1ine ob stavbi niso bile nartovane,

-da sporna parcela ni bila nartovana za namen rabe stavbe na naslovu B. ulica 6, 8 in 10, in tudi ni bila del gradbene parcele; gradbeno parcelo je predstavljala le parcela 1t. 362, k.o. ...,

-obravnavana stavba in njena okolica je bila zgrajena in urejena, kot je bila nartovana in v skladu s takrat veljavnimi prostorskimi akti in upravnimi dovoljenji,

-leta 1999 je bila za obravnavano stavbo izdana tudi odloba, s katero je bilo za stavbo doloeno funkcionalno zemlji1e, ki je obsegalo del parcele 1t. 362, k.o. ... - dvori1e v izmeri 693 m2. Meja funkcionalnega zemlji1a je na vzhodni strani potekala po robu plonika B. ulice, na zahodu, severu in jugu pa po robu sosednjih zemlji1 individualne stanovanjske pozidave,

-parcela 358/2, k.o. ... je bila ves as, od izgradnje dalje, pa do lastninjenja leta 1997 namenjena oziroma opredeljena kot del ceste oziroma predvidena za izgradnjo plonika, ki se sicer ni realizirala,

-da je ob B. ulici pas, ki je bil oitno namenjen ploniku oziroma 1iritvi ceste ter da je obmoje ob B. ulici urejeno tako, da so pripadajoa zemlji1a stavb ob sami cesti nekoliko odmaknjena od te, kar nakazuje na to, da pas zemlji1a ob obravnavani stavbi, sedaj parcela 1t. 358/2, k.o. ..., ni bil namenjen redni rabi obravnavane stavbe, temve je bil del cestnega sveta,

-so sporno zemlji1e vse as uporabljali stanovalci za parkiranje avtomobilov, tej rabi pa nasprotna udeleenka kot zemlji1knjina lastnica parcele niti ni nasprotovala.

7.Po oceni pritobenega sodi1a je pravilen zakljuek sodi1a prve stopnje, da zgolj dejstvo, da so etani lastniki uporabljali zemlji1e s parcelno 1t. 358/2, k.o. ... in tam parkirali svoje avtomobile in parcelo vzdrevali, ob vsej navedeni urbanistini podlagi, ne pomeni, da je parcela 1t. 358/2, k.o. ... pripadajoe zemlji1e obravnavane stavbe oziroma da je nujno potrebna za redno rabo stavbe. Pravilno je utemeljilo, da je bila parcela vedno namenjena javni rabi, to je cesti, parkirna mesta pa so se predvidela na javnih povr1inah. Zaradi parkiranih avtomobilov na parceli 1t. 358 ni nobenega pasu, namenjenega pe1cem, na parceli 1t. 362 pa je nekaj prostora tudi za parkiranje.

8.Pritoba nima prav, da za namembnost zemlji1a stavbi zado1a
7ee sama pretekla redna raba sporne parcele s strani stanovalcev. Namembnost zemlji1a stavbi mora biti utemeljena kumulativno tako z urbanistinega kot tudi z dejanskega vidika, e naj govorimo o pripadajoem zemlji1u stavbe v pomenu tega zakona (ZVEtL-1).2 V obravnavani zadevi je podan zgolj dejanski vidik, ne pa tudi urbanistini. Zato je sodi1e prve stopnje pravilno zavrnilo predlog predlagateljice za ugotovitev pripadajoega zemlji1a k stavbi, pritoba predlagateljice, ki tej odlo1itvi nasprotuje, pa ni utemeljena, zato jo je pritobeno sodi1e zavrnilo in potrdilo sklep sodi1a prve stopnje (2. toka 365. 1lena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. 1lenom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

-------------------------------

11 Ur. l. RS, 1t. 34/2017.2 Tako tudi ZVEtL-1 s komentarjem, avtorjev: dr. Ana Boi Penko, Jure Debevec, mag. Barbara Jan Bufon, dr. Maja Ovak Kos, mag. Rudi 1travs, dr. Lojze Ude, GV Zaloba, Ljubljana 2023, str. 271-273.

Zveza:

Zakon o vzpostavitvi etane lastnine na doloenih stavbah in o ugotavljanju pripadajoega zemlji1a (2017) - ZVEtL-1 - 1len 42, 42/1, 43, 43/1

Pridrueni dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodi1e sprejelo vsebinsko enako stali1e o procesnih oz. materialnopravnih vpra1anjih.