Jedro

Tožena stranka sme zahtevati, da se zaradi zagotovitve pravice do revizije določi vrednost spornega predmeta, najkasneje na pripravljalnem naroku, če tega ni, pa na glavni obravnavi pred pričetkom obravnavanja glavne stvari.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je nična kupoprodajna pogodba z dne 15.11.1991 med občino kot prodajalko in I.C. kot kupovalko za dvosobno stanovanje.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo druge tožene stranke in je potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga druga toženka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlaga, da revizijsko sodišče obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodbi prve stopnje očita, da nima razlogov o odločilnih dejstvih in je zato ni mogoče preizkusiti. Pomanjkljiva je tudi obrazložitev sodbe druge stopnje. Miselne poti prve in druge stopnje ni mogoče preizkusiti. Ni rešen ugovor stvarne nepristojnosti. Pravni interes tožeče stranke za ugotovitveno tožbo ni podan. Drugačno stališče sodišča druge stopnje je napačno.

Tožeča stranka v odgovoru na revizijo utemeljuje predvsem svoj pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe.

Javni tožilec Republike Slovenije se o reviziji ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Tožeča stranka v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta. Tudi toženi stranki v svojih odgovorih na tožbo tega nista storili.

Izredna pravna sredstva so dovoljena, kadar so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. V 3. odstavku 382. člena ZPP je določeno, da revizija ni dovoljena v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. V primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, mora tožnik v tožbi navesti vrednost spornega predmeta (2. odstavek 186. člena ZPP). Če tožnik tako ne ravna, nima pravice do revizije. Tako stališče je izraženo tudi v pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 16.12.1993 (Poročilo o sodni praksi VS RS II/93).

Za toženo stranko je pravni položaj v zvezi z zagotovitvijo pravice do revizije podoben. Določitev vrednosti spornega predmeta sme predlagati v odgovoru na tožbo. Časovna meja, do katere je mogoče navesti vrednost spornega predmeta z veljavnostjo za dovoljenost revizije, je določena v 3. odstavku 40. člena ZPP. Tam je določeno, da sodišče ukrepa v zvezi z ocenitvijo vrednosti spornega predmeta najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega ni, pa na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari. Najkasneje do tedaj sme tudi tožena stranka zahtevati, da se zaradi zagotovitve pravice do revizije določi vrednost spornega predmeta, od tedaj dalje pa ocenitev vrednosti spornega predmeta ne vpliva več na dovoljenost revizije. Določba 3. odstavka 40. člena časovno ne omejuje samo sodišča, ampak tudi toženo stranko.

V tej zadevi je na predlog prve tožene stranke tožnica ocenila vrednost spornega predmeta šele pred koncem glavne obravnave, potem ko so stranke podale svoje navedbe in ko je sodišče izvedlo dokaze. Tedaj je bil čas za zagotovitev pravice do revizije z navedbo vrednosti spornega predmeta že zamujen. Glede na navedeno ni izpolnjen pogoj, določen v 3. odstavku 382. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 40. člena in 2. odstavkom 186. člena ZPP. Revizija ni dovoljena in jo je zato revizijsko sodišče zavrglo (392. člen ZPP).