Jedro

Procesne kršitve (neobrazložena zavrnitev dokaznih predlogov, neoprava glavne obravnave, spregled kršitev ZUP, ki so vplivale na zakonitost sodbe) v zvezi s katerimi revidenta izpostavljata pomembno pravno vprašanje in uveljavljata odstop od sodne prakse VS, niso niti verjetno izkazane.

Vprašanje, ali bi moralo sodišče postaviti izvedenca, ni konkretizirano, saj revidenta nista ne v tožbi ne v reviziji navedla konkretnega strokovnega vprašanja, glede katerega predlagata postavitev izvedenca.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka (v nadaljevanju revidenta) je 11. 4. 2014 vložila revizijo zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje. Dovoljenost revizije utemeljujeta s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglašata stroške revizijskega postopka. 21. 10. 2014 sta revidenta vložila tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena ZUS-1 in v zahtevi priglasila dodatne stroške.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo revidentov zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območne enote Koper - Nova Gorica, št. 06122-1086/2013-9 z dne 11. 6. 2013. Prvostopenjski inšpekcijski organ je z izpodbijano odločbo: revidentoma naložil, da morata takoj ustaviti gradnjo tam opisanega dvoapartmajskega objekta s pomožnimi objekti in zunanjo ureditvijo na zemljišču parc. št. ... k. o. ... (1. točka izreka) in objekt, naveden v 1. točki izreka te odločbe, odstraniti v roku dveh mesecev od vročitve te odločbe ter na zemljišču vzpostaviti prejšnje stanje, vse na svoje stroške (2. točka izreka); revidenta opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve naložene obveznosti začel postopek izvršbe po drugih osebah (3. točka izreka); izrekel prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in odločil, da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe in da stroški postopka niso nastali (4., 5. in 6. točka izreka). V postopku je bilo ugotovljeno, da je objekt nelegalna gradnja po 152. členu ZGO-1, saj za njegovo gradnjo gradbeno dovoljenje ni bilo izdano. Pritožbo revidentov zoper odločbo prvostopenjskega organa je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 0612-252/2013-6 006421136 z dne 5. 9. 2013. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/2008 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidenta uveljavljata dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ta določa, da je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. V okviru citirane 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavljata odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, in sicer: 1. glede kriterijev, ki utemeljujejo ugoditev ali zavrnitev dokaznih predlogov strank; 2. glede dopustitve izvedbe dokaza z izvedencem; 3. glede obvezne izvedbe glavne obravnave v upravnem sporu; 4. glede opustitve vabila na ogled in nevročitve zapisnika o ogledu v upravnem postopku. V zvezi s tem kot pomembna pravna vprašanja izpostavljata, ali je podana bistvena kršitev postopka: ker sodišče prve stopnje ni sprejelo dokaznega sklepa in ni obrazložilo zavrnitve dokaznih predlogov; ker ni postavilo izvedenca in je bila strokovna presoja okoliščin, ki se nanašajo na gradnjo objekta, pridržana izključno inšpektorju; ker je o tožbi odločalo na seji; in vprašanje, ali sta opustitev vabila na ogled in nevročitev zapisnika o ogledu vplivala na zakonitost inšpekcijske odločbe. Odstop utemeljujeta s sklicevanjem na odločbe: Ustavnega sodišča: RS UP-77/01, Up-39/95 in UP-171/00, Vrhovnega sodišča RS: II Ips 197/2007, II Ips 368/2004, I Up 460/2011, I Up 407/2005, II Ips 103/2009, I Up 1608/2005, I Up 1609/2005, I Up 1664/2005, I Up 716/2000, I Up 1062/2001, Upravnega sodišča RS: I U 908/2009, I U 1431/2009 ter I U 398/2013. Odločbe prilagata in v reviziji povzemata posamezne dele njihove obrazložitve.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju te obrazložitve, uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ni izkazan.

8. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo razloge za odločitev in pojasnilo: zakaj upravna dovoljenja, na katera sta se revidenta sklicevala, in tudi sanacijski PUP na legalnost sporne gradnje ne vplivajo; zakaj dokazovanje z izvedencem v obravnavani zadevi ni potrebno; zakaj izvedba ostalih predlaganih dokazov ni potrebna; in tudi, da je tožbi priloženi izvedenski mnenji štelo kot del tožbenih navedb, do katerih se je, v obsegu relevantnem za odločanje v obravnavani zadevi, tudi opredelilo.

9. Glede na navedene razloge izpodbijane sodbe se izkaže, da procesna kršitev neobrazložene zavrnitve dokaznih predlogov, v zvezi s katero revidenta zastavljata sicer splošno in načelno vprašanje, ni niti verjetno izkazana. Posledično tudi ni izkazan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, saj revidenta odstop utemeljujeta na predpostavki, ki ni niti verjetno izkazana in je posledica njunega nerazumevanja oziroma nestrinjanja z razlogi izpodbijane sodbe.

10. Tudi zaključek revidentov, da naj bi bila strokovna presoja okoliščin, ki se nanašajo na gradnjo, prepuščena samo inšpektorju, nima podlage v razlogih izpodbijane sodbe, njuno vprašanje, ali bi moralo sodišče postaviti izvedenca, pa ni konkretizirano. Revidenta nista (niti v tožbi niti v reviziji) navedla konkretnega strokovnega vprašanja, glede katerega sta predlagala postavitev izvedenca. Ker v obravnavani zadevi zemljišče posega in obseg izvedene gradnje nista sporna, ponavljanje tožbenih navedb o točnih izmerah, točni legi, namembnosti in načinu gradnje objekta, s katerimi želita dokazati, da je obstoječi objekt le obnovljen rastlinjak in v zvezi s katerimi sta predlagala postavitev izvedenca, kaže le na njuno nerazumevanje in nestrinjanje z razlogi sodbe. Če pa revidenta menita, da naj bi izvedenec podal mnenje o tem, ali je sporna gradnja zakonita, jima je treba pojasniti, da je to pravno in ne strokovno vprašanje, zato postavitev izvedenca zaradi tega vprašanja ne samo da ni potrebna, temveč zanjo ni podlage v določbah Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUS-1 ali Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena. Ker revidenta odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, glede postavitve izvedenca utemeljujeta s sklicevanjem na odločbo sodišča prve stopnje (I U 908/2009) in odločbo Vrhovnega sodišča (II Ips103/2009), ki se nanaša na drugačno dejansko in pravno vprašanje (pri slednji je šlo za vprašanje, katere podatke vsebuje urbanistična informacija), uveljavljani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča tudi iz tega razloga ni izkazan.

11. Revidenta tudi nista izkazala odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede odločanja sodišča prve stopnje na seji in načela kontradiktornosti v upravnem postopku.

12. Glavna obravnava je namenjena izvajanju dokazov, kadar in kolikor je to potrebno za odločitev, pa ti dokazi niso bili že izvedeni, ali če druga dejstva kažejo, da jih je treba drugače presoditi (drugi odstavek 51. člena ZUS-1). V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pojasnilo, zakaj izvedba predlaganih dokazov ni potrebna (glej 8. točko te obrazložitve) in da je zato odločalo na seji, zato odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan. Odločbi Vrhovnega sodišča, s katerima revidenta utemeljujeta odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča (odločba I Up 716/2000, ki se nanaša na priznanje statusa žrtve vojnega nasilja in odločba I Up 1062/2001, v kateri je bila obravnavana razrešitev skrbnice za poseben primer), pa se nanašata na drugačno dejansko in pravno stanje. V obeh odločbah je namreč Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, ker je presodilo, da dejansko stanje v upravnem postopku ni popolno ugotovljeno in bi zato sodišče prve stopnje iz tega razloga moralo opraviti glavno obravnavo.

13. Glede načela kontradiktornosti v upravnem inšpekcijskem postopku(1) je treba revidentoma najprej pojasniti, da je inšpekcijski ukrep zaradi nelegalne gradnje po določbi 146. člena ZGO-1 nujen ukrep v javnem interesu, v katerem se odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank.(2) Poleg tega je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ta ugovor obrazloženo zavrnilo in se pri tem oprlo na neprerekano ugotovitev, da je bil revidentoma pred izdajo izpodbijanega akta vročen poziv, da se izjasnita o dosedanjih ugotovitvah v postopku, tako tudi do vseh upravnih dovoljenj, revidenta pa sta na ta poziv tudi odgovorila.(3) Zato vprašanje, ki ga revidenta navajata (in se na te razloge prvostopenjske sodbe ne nanaša), procesne kršitve, ki jo je mogoče v revizijskem postopku presojati samo z vidika bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, take kršitve niti verjetno ne izkazuje. Posledično revidenta tudi nista izkazala, da izpodbijana sodba glede te procesne kršitve odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. 14. Glede na obrazloženo in ob upoštevanju, da revidenta nista opravila primerjave dejanskega in pravnega stanja izpodbijane določbe z odločbami, na katere se v zvezi z odstopom sklicujeta,(4) uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

15. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

16. Revidenta sta predlagala tudi izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1. Na podlagi navedene določbe lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Ker je Vrhovno sodišče s tem sklepom revizijo zavrglo, začasno odredbo na podlagi citirane določbe pa lahko izda samo do odločitve o reviziji, je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo, saj za meritorno odločanje o njej niso več izpolnjeni predpisani pogoji.

K III. točki izreka:

17. Revidenta z revizijo in zahtevo za izdajo začasne odredbe nista uspela, zato sama trpita svoje stroške tega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) V zvezi s kršitvijo tega načela revidenta uveljavljata revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu po drugem odstavku 75. člena v povezavi s 1. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1. (2) Glej tudi odločbo Vrhovnega sodišča I Up 1289/2002. (3) Da je stranki pravica do izjave zagotovljena s tem, ko ji je dana možnost, da se izjavi v pisni obliki izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-219/03 z dne 1. 12. 2005. (4) Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča, mora revident za izkazanost odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, skladno s trditvenim in dokaznim bremenom, ki ga nosi, najprej natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop, in zatrjevano odstopanje utemeljiti (X Ips 410/2011, X Ips 187/2012, X Ips 169/2013, X Ips 341/2013, X Ips 64/2014 in druge).