Jedro

Skladno z določbami ZFPPIPP lahko upniki v postopku osebnega stečaja prijavijo tudi bodoče, pogojne terjatve in si tako zagotovijo poplačilo iz razdelitvene mase. Glede prijave terjatve iz naslova stroškov izvršilnega in pravdnega postopka pa sodišče opozarja na določbo 24. člena ZBPP in dolžnost tožene stranke, da takšno trditev presodi z vidika te določbe. To iz izpodbijane odločbe ne izhaja, zato je tožena stranka navedeno odločitev sprejela preuranjeno.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, Bpp 664/2015 z dne 5. 5. 2015, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo mld. prosilke za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP), ki jo zastopa mati, kot neutemeljeno. Prošnja je bila vložena za dodelitev BPP, zaradi prijave terjatve in ločitvene pravice v postopek osebnega stečaja, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju opr. št. St 188/2015. Tožena stranka je obrazložila, da se je 9. 2. 2015 nad očetom mladoletne prosilke začel postopek osebnega stečaja, upniki pa lahko v tem postopku svoje terjatve in ločitvene pravice prijavijo do 11. 5. 2015. V nadaljevanju je tožena stranka opisala postopek uveljavljanja dogovorjene preživnine v izvršilnem postopku ter zaključila, da ima prosilka iz naslova preživnine terjatev v višini 2.951,90 EUR ter iz naslova stroškov izvršilnega naslova terjatev v višini 510,56 EUR. Prosilka je navedla tudi, da v postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju IV P 818/2013 uveljavlja zvišanje preživnine zoper stečajnega dolžnika, postopek pa še ni zaključen, zato ima iz naslova zvišane preživnine od 1. 12. 2013 do začetka stečajnega postopka terjatev iz naslova zvišane preživnine ter stroškov pravdnega postopka. Kot stečajna upnica je dolžna priglasiti svoje prednostne terjatve v stečajni postopek in za ta del terjatve pridobiti tudi ločitveno pravico na premičnih stvareh stečajnega dolžnika.

2. Tožena stranka je zavzela stališče, da prosilka ne potrebuje BPP za prijavo terjatve in ločitvene pravice v predmetni stečajni postopek. Sklicevala se je na Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), iz katerega izhaja, da se za izterjavo prednostne terjatve iz naslova zakonite preživnine ne uporabljajo določbe ZFPPIPP iz poglavja o vplivu postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopek zavarovanja, ki urejajo nedovoljenost izvršbe in zavarovanja (131. člen) ter prekinitve postopka izvršbe in zavarovanja (132. člen). Prav tako se terjatve zakonite preživnine na podlagi 408. člena ZFPPIPP po končanem postopku ne odpustijo, tudi če dolžnik predlaga odpust obveznosti in so zanj izpolnjeni pogoji. Glede na navedeno tožena stranka meni, da je prijava terjatve mladoletne prosilke iz naslova preživnine v predmetni postopek osebnega stečaja brezpredmetna, saj je prosilka svojo terjatev iz tega naslova uveljavljala že v izvršilnem postopku, na katerega pa postopek osebnega stečaja nad dolžnikom ne vpliva. Kar se tiče prijave terjatve iz naslova zvišanja preživnine terjatev še ne obstaja, ker je postopek v teku, poleg tega pa se takšna terjatev dolžniku ne odpusti. Tudi v zvezi s stroški izvršilnega in pravdnega postopka tožena stranka meni, da lahko prosilka po svoji zakoniti zastopnici sama sestavi prijavo terjatve za te stroške in za sestavo take vloge ne rabi pomoči odvetnika. V nadaljevanju je tožena stranka pojasnila tudi razloge, zakaj obstaja verjetnost, da se prosilkina terjatev v predmetnem stečajnem postopku ne bo niti delno poplačala.

3. Tožnica odločitvi tožene stranke oporeka in navaja, da jo vlaga zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Prošnjo je vložila zaradi prijave terjatve in ločitvene pravice, v postopku osebnega stečaja nad očetom mladoletne tožnice. Ima prednostno terjatev neplačane zakonite preživnine, pogojno prednostno terjatev preživnine na podlagi tožbe za zvišanje preživnine, ločitveno pravico na stvareh dolžnika, zarubljenih v postopku izvršbe in terjatev iz naslova stroškov postopka, vse s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožnica stališče tožene stranke šteje kot neutemeljeno in pravno zmotno. Prijava terjatve je posamezno opravilo, ki ni neločljivo povezano z odpustom dolga in ustvarja pomembne pravne posledice, ki z odpustom dolga niso povezane. Te posledice so pomembne predvsem za tožnico, ker ima tako njena terjatev prednost pred vsemi ostalimi terjatvami in v kolikor ima tožnik premoženje, ki bi ga bilo mogoče unovčiti v stečajnem postopku, bi se iz tega premoženja najprej poplačala tožnica, pod pogojem, da je bila terjatev prijavljena in priznana. Tožnica v prošnji navaja tudi, da ima na stvareh dolžnika ločitveno pravico, ki jo je ravno tako treba prijaviti v postopek osebnega stečaja, ker se sicer tožnica iz nje ne bo mogla poplačati. Zmotno je tudi stališče tožene stranke, da terjatev zvišane preživnine ne obstaja, ker postopek še teče. Gre za pogojno terjatev, ki jo je treba prijaviti v postopek osebnega stečaja. Tudi glede stroškov izvršilnega postopka ni utemeljeno zaključiti, da ima zakonita zastopnica mladoletne prosilke ustrezno pravno znanje za prijavo te terjatve v stečaj, zlasti zato, ker je treba v stečaj prijaviti tudi kapitalizirani znesek zamudnih obresti. Nedopustno je tudi utemeljevanje tožene stranke, da stečajni dolžnik itak nima premoženja, saj o tem stanju dolžnika tožena stranka nima relevantnih podatkov in tudi, če bi bilo to res, tožnici iz tega razloga sodnega varstva ni mogoče odreči. Subjektivnega kriterija tožena stranka sploh ni presojala, zato tožnica pojasnjuje, da je prijava terjatev in ločitvene pravice pomembna za njen socialni, zlasti ekonomski položaj. Z nezakonito odločitvijo je tožena stranka tožnici kršila pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, ustavno pravico enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS.

5. Tožnica hkrati z objektivnim izpolnjuje tudi subjektivni kriterij, zato sodišču predlaga ugoditev tožbi in odpravo izpodbijane odločbe oziroma, da se njeni prošnji ugodi ter se ji odobri BPP. Zahteva tudi stroške postopka.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K I. točki izreka:

7. Tožba je utemeljena.

8. V obravnavani zadevi izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi tožene stranke, da je prijava terjatve mladoletne prosilke iz naslova preživnine v postopek osebnega stečaja prosilkinega očeta (St 188/2015) brezpredmetna. Tožena stranka svojo odločitev utemeljuje z navedbo določbo ZFPPIPP, iz katerih izhaja usoda terjatve iz naslova zakonite preživnine v postopku odpusta obveznosti. Sodišče se strinja z njeno navedbo, da se terjatve zakonite preživnine na podlagi 408. člena prej navedenega zakona, po končanem postopku ne odpustijo, tudi če stečajni dolžnik predlaga odpust obveznosti in so zanj izpolnjeni pogoji. Sodišče se strinja tudi z navedbami tožene stranke v izpodbijani odločbi v zvezi z navajanjem določbe drugega odstavka 390. in 131. člena istega zakona, vendar opozarja, da v sporni zadevi tožena stranka, ob upoštevanju stanja izvršilnega postopka v tej zadevi, odloča o tožničini prošnji za prijavo terjatve mladoletne prosilke iz naslova preživnine v postopek osebnega stečaja.

9. Dne 9. 2. 2015 se je nad očetom prosilke začel postopek osebnega stečaja. Iz oklica izhaja, da morajo upniki svoje terjatve in ločitvene pravice prijaviti do 11. 5. 2015. Upnik, ki želi zahtevati izpolnitev svoje obveznosti in uveljavljati pravico do poplačila iz razdelitvene mase, mora svojo terjatev prijaviti pravočasno. V kolikor bi upnik prijavo terjatve vložil prepozno, bi jo sodišče morajo zavreči, izjema pa velja samo za nekatere prednostne terjatve in terjatve za plačilo davka iz šestega odstavka 296. člena ZFPPIPP, ki jih v stečajnem postopku ni treba prijaviti. Med temi prednostnimi terjatvami, terjatve iz naslova zakonite preživnine ni. Da gre tudi v primeru zakonite preživnine za terjatev, ki jo je v stečajnem postopku treba prijaviti, kaže tudi določba 390. člena ZFPPIPP, ki določa prednostne terjatve, med njimi tudi terjatve iz naslova zakonite preživnine. Iz tega razloga sodišče ugotavlja, da je tožena stranka svojo odločitev o zavrnitvi prošnje v tem delu utemeljila z nepravilno uporabo določb ZFPPIPP.

10. Tožena stranka je zavrnila tudi tožničino prošnjo, ki se nanaša na prijavo terjatve iz naslova zvišanja preživnine zoper stečajnega dolžnika, v zvezi s katerim postopek številka IV P 811/2013 pred Okrožnim sodiščem v Celju še poteka. Sodišče se sicer načelno strinja s stališčem tožene stranke, ki je oprto na sodbo IV Cp 1254/2014 z dne 28. 5. 2014, vendar se dejansko stanje in s tem uporaba določb ZFPPIPP v tem primeru razlikuje od primera, ki ga v izpodbijani odločbi obravnava tožena stranka. Skladno z določbami ZFPPIPP lahko namreč upniki v postopku osebnega stečaja prijavijo tudi bodoče, pogojne terjatve in si tako zagotovijo poplačilo iz razdelitvene mase, seveda tudi ob upoštevanju prej navedene določbe drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP.

11. V nadaljevanju pa sodišče presoja tudi pravilnost odločitve tožene stranke, ki se nanaša na prijavo terjatve iz naslova stroškov izvršilnega in pravdnega postopka. Sodišče opozarja na določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči in dolžnost tožene stranke, da takšno trditev presodi z vidika te določbe. To iz izpodbijane odločbe ne izhaja, zato je po presoji sodišča tožena stranka navedeno odločitev sprejela preuranjeno.

12. Ker v spornem primeru materialni predpisi niso bili pravilno uporabljeni, je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

K II. točki izreka:

13. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 347,70 € skupaj z DDV, ki jih je naložilo v plačilo toženi stranki.

14. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno.