Jedro

Absolutnost in izključujočnost lastninske pravice daje lastniku upravičenje, da komurkoli prepove kakršnekoli posege v svojo nepremičnino. Zato ni nujno, da je v negatornem tožbenem zahtevku povsem natančno zamejeno, na katerem delu nepremičnine se pravno varstvo zahteva (drugače kot, na primer, v postopkih v zvezi s priposestvovanjem služnosti ali z ustanovitvijo nujne poti), temveč prostorska zamejitev pravnega varstva služi le temu, da pravno varstvo ni abstraktno in vseobsegajoče, temveč da ima povezavo s konkretnim motilnim ravnanjem.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1.Toženec ima pravico nujne poti, ki vodi čez nepremičnine tožnikov in je bila ustanovljena s sklepom sodišča, vendar pot iz tehničnih razlogov ni primerna za vožnjo z običajnimi avtomobili. Toženec jo želi usposobiti in je z izvajalci začel s pripravljalnimi deli. Tožnika ta dejanja štejeta za motilna in sta vložila negatorno tožbo.

2.Sodišče prve stopnje je enkrat o zahtevku že odločilo s sodbo II P 1634/2019 z dne 25. 8. 2022, ki je bila s sodbo in sklepom naslovnega sodišča I Cp 170/2023 z dne 7. 4. 2023 v manjšem delu potrjena, v preostalem pa razveljavljena in vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Razloga za razveljavitev sta bila deloma ne dovolj določen tožbeni zahtevek in deloma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.

3.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo v še spornem delu zavrglo, ker zahtevek ni določen, tožnika pa ga nista ustrezno dopolnila oziroma popravila.

4.Zoper sklep se pritožujeta tožnika in med drugim navajata, da sta po pozivu sodišča prve stopnje svoj zahtevek ustrezno popravila in dopolnila, med drugim sta določno opredelila, katere nedopustne posege v nepremičnino tožnikov je toženec dolžan opustiti, zato je napačno stališče sodišča prve stopnje, da tožnika nista dovolj določno opredelila zahtevka. V kolikor pa je sodišče že zavzelo stališče, da besedna zveza "še zlasti" zajema tudi dejanja, ki niso navedena v zahtevku, bi moralo tožbenemu zahtevku ugoditi vsaj v delu, v katerem sta tožnika izrecno opredelila opustitev nedopustnih dejanj. Tožnika sta predložila tudi grafični prikaz, v katerem so vrisana vsa mesta nepremičnin, na katerih so se izvajali nedopustni posegi in kjer uveljavljata opustitveni zahtevek.

5.Toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

6.Pritožba je utemeljena.

7.Pritožbeno sodišče je že v sklepu I Cp 170/2023 z dne 7. 4. 2023 pojasnilo, da lastnik nima pravice do sodnega varstva pred abstraktno, zgolj hipotetično določenimi posegi, temveč ima pravno varstvo z negatorno tožbo le glede takšnih in bistveno podobnih posegov, kot jih je motilec dejansko storil. Prvotno postavljeni zahtevek, kjer je bilo govora o "gradbenih delih," "drugih stvareh" in "orodju," poleg tega so bile tudi nepremičnine označene zgolj s parcelno številko, pri čemer so nekatere nepremičnine precej velike, v luči zgoraj povzetega pravila ni bil zadosti specificiran.

8.Vendar pa pritožbeno sodišče - drugače kot sodišče prve stopnje - ugotavlja, da sta tožnika po pozivu sodišča prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva tožbeni zahtevek popravila tako, da je sedaj zadosti določen oziroma konkretiziran. Tako sta v 1. alineji tožbenega zahtevka, ki se tiče parcele št. 550/7 k. o. ...,1 natančno opisala sporni del nepremičnine (pas, širok 2,5 m, ki poteka ob celotni dolžini meje z nepremičnino parc. št. 550/2) in specificirala, za katera dela gre (še zlasti izdelava vrtin v nepremičnino) ter odlaganje katerih stvari oziroma orodja se tožencu prepoveduje (še zlasti lopat, zidarskih ponev, zidarskih lopatic, vrtalnika za vrtanje lukenj v zemljo). Tudi v zvezi s parc. št. *7 sta po oceni pritožbenega sodišča tožnika zadosti natančno specificirala orodje oziroma stvari, ki jih toženec ne sme odlagati (še zlasti naprave z motorjem, namenjene vrtanju lukenj v zemljo, in zaščitnih kovčkov za orodje) prav tako je zadosti natančno specificirano, za kateri del nepremičnine gre (blizu meje z nepremičnino parc. št. 550/7, tik ob robu kontejnerja bele barve, nasproti vhoda v stavbo X.). Četudi je res, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, da je kontejner mogoče prestaviti, pa to ne velja za vhod v stavbo, zato je tudi v tem delu zahtevka označba dela nepremičnine, na katerem se zahteva pravno varstvo, zadosti določljiva. Absolutnost in izključujočnost lastninske pravice daje lastniku upravičenje, da komurkoli prepove kakršnekoli posege v svojo nepremičnino. Zato ni nujno, da je v negatornem tožbenem zahtevku povsem natančno zamejeno, na katerem delu nepremičnine se pravno varstvo zahteva (drugače kot, na primer, v postopkih v zvezi s priposestvovanjem služnosti ali za ustanovitev nujne poti), temveč prostorska zamejitev pravnega varstva služi le temu, da pravno varstvo ni abstraktno in vseobsegajoče, temveč da ima povezavo s konkretnim motilnim ravnanjem. Tudi v zvezi s 3. alinejo tožbenega zahtevka (glede parc. št. 550/7 in 549/10) sodišče druge stopnje ugotavlja, da je motilno dejanje zadosti konkretizirano (še zlasti košnja trave), prav tako je - upoštevaje malo prej povedano v zvezi s parc. št. *7 - tudi zadosti natančno lociran kraj, kjer se je zgodilo domnevno motilno dejanje, pred katerim tožnika zahtevata pravno varstvo.

9.Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da besedica "zlasti" pri naštevanju konkretnih motilnih dejanj, ki naj bi bila neutemeljeno storjena, oziroma predmetov, ki naj bi bili odloženi na nepremičninah tožnikov, ne pomeni, da je zahtevek v tem delu oziroma zaradi te besedice nedoločen in nedoločljiv. V tem primeru besedica "zlasti" omejuje pravno varstvo na motilna dejanja, ki so izrecno opisanim dejanjem ali stvarem bistveno podobna/i. S pomočjo logičnega sklepanja (argumentum a simili ad simile) in življenjskih izkušenj bo mogoče ugotoviti, da, na primer, prepoved odlaganja orodja, "zlasti lopat, zidarskih ponev in zidarskih lopatic [...]" po načelu analogije (ki jo določa beseda "zlasti") vključuje tudi prepoved odlaganja, na primer, krampa, rovnice, kladiva in podobnih orodij.

10.Glede na povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno (prestrogo) presojalo popolnost oziroma določenost tožbenega zahtevka, s čimer je bilo pretirano poseženo v pravico tožnikov do sodnega varstva. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi tožnikov ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

11.V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zahtevek, kot je bil popravljen z vlogo tožnikov z dne 23. 10. 2023, vsebinsko obravnavati in o njem meritorno odločiti. Sodišče druge stopnje se je odločilo za razveljavitev, ker sodišče prve stopnje zaradi zavrženja tožbe zahtevka ni vsebinsko obravnavalo, torej bi moralo sodišče druge stopnje, če bi hotelo kršitev sanirati, v celoti in prvič meritorno odločiti o tako postavljenem zahtevku, s čimer bi bilo pretirano poseženo v pravico stranke do sojenja na dveh stopnjah.

12.Ker je pritožbeno sodišče sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje sodišču prve stopnje, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Ker se vse sporne parcele nahajajo v isti katastrski občini, bo v nadaljevanju obrazložitve sodišče druge stopnje zaradi poenostavitve izpustilo ime katastrske občine.