Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cp 1559/97

ECLI:SI:VSLJ:1998:I.CP.1559.97 Civilni oddelek

dedovanje na podlagi oporoke neveljavnost oporoke
Višje sodišče v Ljubljani
8. april 1998

Povzetek

Sodišče je razveljavilo sklep o dedovanju, ker je pritožnik, brat zapustnice, na zapuščinski obravnavi priznal veljavnost oporoke, vendar je kasneje ugotovil, da je bila oporoka sestavljena le 7 dni pred smrtjo in da je oporočna priča v sorodstvenem razmerju z oporočnim dedičem. Sodišče je ugotovilo, da pritožnik lahko prekliče priznanje veljavnosti oporoke do konca zapuščinske obravnave, kar je vplivalo na odločitev o ponovni obravnavi zadeve.
  • Pravna veljavnost oporokeAli je pritožnik lahko preklical priznanje pravne veljavnosti oporoke, ki jo je prvotno priznal na zapuščinski obravnavi?
  • Obstoječa dejstva o oporokiAli so dejstva, ki jih pritožnik navaja, dovolj za dvom o veljavnosti oporoke?
  • Postopek dedovanjaKako naj sodišče obravnava sporna dejstva, ki vplivajo na veljavnost oporoke?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Priznanje pravne veljavnosti oporoke je po svoji pravni naravi enostranska izjava zakonitega dediča, da priznava obstoj dejstev, zaradi katerih je oporoka veljavna oziroma neobstoj dejstev, zaradi katerih bi bila oporoka lahko neveljavna. Priznanje pravne veljavnosti oporoke in preklic takega priznanja se zato obravnava enako kot sodno priznanje dejstev, zato lahko zakoniti dedič tako enostransko izjavo prekliče vse do konca zapuščinske obravnave, oziroma najkasneje v pritožbi, če zve za dejstva, ki kažejo, da oporoka ne bi bila veljavna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju odločilo, da spadajo v zapuščino pokojne M. H. nepremičnine vpisane pod vl. št. 104, 721 in 1057, vse k.o. S., vloga na hranilni knjižici G. banke d.d., in 381 delnic H. investicijskega sklada, ki so bile pridobljene na podlagi vloženega lastninskega certifikata in da to premoženje na podlagi oporoke deduje E. Č., to je sin zapustničine nečakinje.

Zoper ta sklep je vložil pritožbo zakoniti dedič F. H., brat zapustnice. V pritožbi navaja, da je na zapuščinski obravnavi sicer priznal veljavnost oporoke, vendar pa jo tedaj ni videl, kasneje pa je šel na sodišče in ugotovil, da je bila oporoka sestavljena le 7 dni pred smrtjo sestre v bolnišnici v J., zato dvomi, da je bila sestra tedaj pri polni zavesti. Ugotovil je tudi, da je oporočna priča odvetnik J. K. v sorodstvenem razmerju z oporočnim dedičem.

Zanika, da bi od pokojne sestre karkoli dobil. Trdi tudi, da sestra oporoke ni mogla prebrati, ker ni videla, kar mu je potrdil tudi oporočni dedič. Opisuje tudi svoje ogorčenje, ker ga oporočni dedič ni obvestil, da je sestra hudo bolna in da je v bolnici, ker bi jo šel obiskat, ogorčen je tudi zato, ker ga ni omenil v osmrtnici in da ga je na matičnem uradu zamolčal oz. se zlagal, da ga sploh ni.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik je na zapuščinski obravnavi dne 29.9.1997 priznal, da šteje oporoko zapustnice z dne 21.4.1997 za pravno veljavno. Priznanje pravne veljavnosti oporoke je po svoji pravni naravi enostranska izjava zakonitega dediča, da priznava obstoj dejstev, zaradi katerih je oporoka veljavna (59, 62, 64 čl. ZD) oziroma neobstoj dejstev, zaradi katerih bi bila oporoka lahko neveljavna (60 čl. ZD). Po mnenju sodišča druge stopnje se priznanje pravne veljavnosti oporoke in preklic takega priznanja obravnava tako, kot se obravnava sodno priznanje dejstev v smislu 221. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Tako enostransko izjavo lahko zakoniti dedič zato po mnenju sodišča druge stopnje prekliče vse do konca zapuščinske obravnave oz. najkasneje v pritožbi, če naknadno zve za dejstva, ki kažejo, da oporoka ne bi bila veljavna. Sodišče druge stopnje je zato mnenja, da je potrebno ponovno opraviti zapuščinsko obravnavo in na njej z dediči razjasniti, ali so sporna dejstva, od katerih je odvisna veljavnost oporoke in s tem pravica do dediščine in če so sporna odločiti o napotitvi na pravdo v smislu 1. točke 2. odstavka 210. člena ZD.

Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je podan pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, na katerega kažejo nove trditve v pritožbi (2. odst. 355. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje (3. točka 380. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia