Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Priznanje pravne veljavnosti oporoke je po svoji pravni naravi enostranska izjava zakonitega dediča, da priznava obstoj dejstev, zaradi katerih je oporoka veljavna oziroma neobstoj dejstev, zaradi katerih bi bila oporoka lahko neveljavna. Priznanje pravne veljavnosti oporoke in preklic takega priznanja se zato obravnava enako kot sodno priznanje dejstev, zato lahko zakoniti dedič tako enostransko izjavo prekliče vse do konca zapuščinske obravnave, oziroma najkasneje v pritožbi, če zve za dejstva, ki kažejo, da oporoka ne bi bila veljavna.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju odločilo, da spadajo v zapuščino pokojne M. H. nepremičnine vpisane pod vl. št. 104, 721 in 1057, vse k.o. S., vloga na hranilni knjižici G. banke d.d., in 381 delnic H. investicijskega sklada, ki so bile pridobljene na podlagi vloženega lastninskega certifikata in da to premoženje na podlagi oporoke deduje E. Č., to je sin zapustničine nečakinje.
Zoper ta sklep je vložil pritožbo zakoniti dedič F. H., brat zapustnice. V pritožbi navaja, da je na zapuščinski obravnavi sicer priznal veljavnost oporoke, vendar pa jo tedaj ni videl, kasneje pa je šel na sodišče in ugotovil, da je bila oporoka sestavljena le 7 dni pred smrtjo sestre v bolnišnici v J., zato dvomi, da je bila sestra tedaj pri polni zavesti. Ugotovil je tudi, da je oporočna priča odvetnik J. K. v sorodstvenem razmerju z oporočnim dedičem.
Zanika, da bi od pokojne sestre karkoli dobil. Trdi tudi, da sestra oporoke ni mogla prebrati, ker ni videla, kar mu je potrdil tudi oporočni dedič. Opisuje tudi svoje ogorčenje, ker ga oporočni dedič ni obvestil, da je sestra hudo bolna in da je v bolnici, ker bi jo šel obiskat, ogorčen je tudi zato, ker ga ni omenil v osmrtnici in da ga je na matičnem uradu zamolčal oz. se zlagal, da ga sploh ni.
Pritožba je utemeljena.
Pritožnik je na zapuščinski obravnavi dne 29.9.1997 priznal, da šteje oporoko zapustnice z dne 21.4.1997 za pravno veljavno. Priznanje pravne veljavnosti oporoke je po svoji pravni naravi enostranska izjava zakonitega dediča, da priznava obstoj dejstev, zaradi katerih je oporoka veljavna (59, 62, 64 čl. ZD) oziroma neobstoj dejstev, zaradi katerih bi bila oporoka lahko neveljavna (60 čl. ZD). Po mnenju sodišča druge stopnje se priznanje pravne veljavnosti oporoke in preklic takega priznanja obravnava tako, kot se obravnava sodno priznanje dejstev v smislu 221. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Tako enostransko izjavo lahko zakoniti dedič zato po mnenju sodišča druge stopnje prekliče vse do konca zapuščinske obravnave oz. najkasneje v pritožbi, če naknadno zve za dejstva, ki kažejo, da oporoka ne bi bila veljavna. Sodišče druge stopnje je zato mnenja, da je potrebno ponovno opraviti zapuščinsko obravnavo in na njej z dediči razjasniti, ali so sporna dejstva, od katerih je odvisna veljavnost oporoke in s tem pravica do dediščine in če so sporna odločiti o napotitvi na pravdo v smislu 1. točke 2. odstavka 210. člena ZD.
Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je podan pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, na katerega kažejo nove trditve v pritožbi (2. odst. 355. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje (3. točka 380. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).