Jedro

Za obstoj objektivnega pogoja po 6. členu ZGD-93 se zahteva zmanjšanje premoženja, česar pa tožeča stranka ni uspela izkazati. Samo dejstvo, da kupnina s strani družbe D., d.o.o. morebiti ni bila plačana, še ne vodi do zaključka, da je bilo premoženje družbe N., d.o.o. zmanjšano, saj bi šlo zgolj za spremembo strukture premoženja (iz nepremičnine v obligacijsko pravno terjatev). Družba N., d.o.o. je tako na podlagi prodajne pogodbe imela terjatev (obligacijsko pravico) na plačilo kupnine. Ob izostanku trditev v smeri navideznosti prodajne pogodbe (oziroma zaradi prepoznih trditev v tej smeri) oziroma kupnini pod tržno ceno, je zaključek sodišča prve stopnje o tem, da objektivni pogoj po 4. alineji 1. odstavka 6. člena ZGD-93 ni izpolnjen, pravilen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Plg 6/2004 z dne 13. 05. 2004 in tožbeni zahtevek za znesek 13.249,26 EUR z zamudnimi obrestmi zavrnilo (1. točka izreka). Tožeči stranki je v plačilo naložilo pravdne stroške tožene stranke, v znesku 676,40 EUR, v roku 15 dni od prejema predmetne sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila (2. točka izreka).

Tožeča stranka je vložila pravočasno pritožbo zoper sodbo v celoti. Uveljavljala je pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženi stranki naloži plačilo tožnikovih pravdnih stroškov. Priglasila je stroške pritožbe.

Tožena stranka na pravilno vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v tem sporu zahtevala plačilo vtoževanega zneska od treh toženih strank solidarno. Proti prvi toženi stranki N., d.o.o. je bila tožba umaknjena. Proti drugi toženi stranki D., d.o.o. je bil tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnjen s sodbo sodišča prve stopnje opr. št. VI Pg 312/2004 z dne 08. 09. 2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 1691/2008 z dne 15. 04. 2009. Proti tretji toženi stranki N. S. pa je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijano sodbo.

Sodišče prve stopnje je plačilni nalog razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo tudi proti toženi stranki N. S., ker je presodilo, da znotraj pravočasno podane trditvene podlage in dokaznih predlogov, tožeča stranka ni uspela izkazati, da je prišlo do izpolnitve objektivnega pogoja po 4. alineji 1. odstavka 6. člena ZGD-93 (sedaj 8. člen ZGD-1), ker zaradi odplačnosti pravnega posla pri prenosu nepremičnin z družbe N., d.o.o. (izbrisana družba) na novo družbo D., d.o.o. ni prišlo do zmanjšanja premoženja družbe N., d.o.o. Ob taki ugotovitvi pa sodišče prve stopnje ni presojalo obstoja subjektivnega pogoja, to je zavedanje oziroma dolžnost zavedanja družbenika (tožene stranke), da zaradi zmanjšanja premoženja družbe ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.

Očitek sodišču prve stopnje, da ni obrazložilo svoje odločitve o prekluziji dokazov je neutemeljen (str. 3 in 4 obrazložitve prvostopne sodbe). Tožeča stranka nikoli ni zatrjevala, da omenjenih dokaznih predlogov brez lastne krivde ni mogla navajati pred prvim narokom v ponovljenem postopku (4. odstavek 286. člena ZPP), zato jih je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo. Tožeča stranka je mandatni tožbi sicer predložila izpiske iz zemljiške knjige za vl. št. 802 k.o. B. (A11, A13), vl. št. 1706 k.o. B. (A12, A14), ne drži pa pritožbena navedba, da je že od začetka zahtevala tudi vpogled v zbirko listin pri omenjenih zemljiško knjižnih vložkih, slednje je namreč prvič predlagala šele v ponovljenem postopku, na naroku dne 09. 03. 2010 (list. št. 72), kar pa je bilo ob izostanku dejanskega stanja iz 4. odstavka 286. člena ZPP prepozno. Napačno pa je pravno stališče pritožnice, da imajo zemljiško knjižne listine naravo materialnega prava, ki bi ga sodišče moralo po uradni dolžnosti poznati.

Neutemeljen je pritožbeni očitek glede razlike med odplačnostjo pravnega posla in plačilom na podlagi pravnega posla. Za obstoj objektivnega pogoja po 6. členu ZGD-93 se zahteva zmanjšanje premoženja, česar pa tožeča stranka ni uspela izkazati. Samo dejstvo, da kupnina s strani družbe D., d.o.o. morebiti ni bila plačana, še ne vodi do zaključka, da je bilo premoženje družbe N., d.o.o. zmanjšano (4. alineja 1. odstavka 6. člena ZGD-93), saj bi šlo zgolj za spremembo strukture premoženja (iz nepremičnine v obligacijsko pravno terjatev). Družba N., d.o.o. je tako na podlagi prodajne pogodbe imela terjatev (obligacijsko pravico) na plačilo kupnine. Ob izostanku trditev v smeri navideznosti prodajne pogodbe (oziroma zaradi prepoznih trditev v tej smeri) oziroma kupnini pod tržno ceno, je zaključek sodišča prve stopnje o tem, da objektivni pogoj po 4. alineji 1. odstavka 6. člena ZGD-93 ni izpolnjen, pravilen. Pritožbeno sodišče pa tudi ugotavlja, da so pritožbene navedbe o neplačilu kupnine s strani družbe D., d.o.o. pritožbene novote in jih kot takih pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj tožeča stranka ni pojasnila, zakaj jih brez lastne krivde ni mogla navajati prej (1. odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 4. odstavkom 286. člena ZPP).

Pritožba tudi obširno ponavlja vsa pravna in dejanska stališča, na podlagi katerih bi bil tožbeni zahtevek utemeljen tudi napram družbi D., d.o.o. Na vsa pravna stališča (pristop k dolgu; 433. člen OZ; prirast k nepremičnini; 48. člen ZTLR; tiha družba), ki jih tožeča stranka ponavlja v tej pritožbi je pritožbeno sodišče že odgovorilo v sodbi, opr. št. I Cpg 1091/2008 z dne 15. 04. 2009 (list. št. 65 - 68), s katero je potrdilo zavrnitev tožbenega zahtevka proti družbi D., d.o.o. Ker se vse omenjene trditve ne nanašajo na odgovornost tožene stranke (fizične osebe) za dolgove družbe N., d.o.o. (ki je delo naročila) preko instituta spregleda pravne osebnosti (6. člen ZGD-93), so vse pritožbene trditve v tej smeri brezpredmetne za odločitev v tej stvari in se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo (1. odstavek 360. člen ZPP).

Sodišče prve stopnje je tako na popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Ker so se pritožbeno uveljavljani razlogi izkazali za neutemeljene, prav tako pa pritožbeno sodišče tudi ni našlo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v celoti potrdilo (353. člen ZPP).

Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).