Jedro

Splošni interes za rekonstrukcijo križišča je ugotovljen v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana po določbi 17. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, če je rekonstrukcija križišča predvidena z družbenim planom. Iz iz izvlečka družbenega plana ni razvidno oz. ni ugotovljeno, kje bo potekala gradnja - rekonstrukcija, skladnosti s prostorskimi vidiki družbenega plana ni mogoče presoditi.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba skupščine občine z dne 28.10.1992 v izreku pod tč. 1a) odpravi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo na podlagi 17. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini ugotovila splošni interes za rekonstrukcijo križišča regionalne ceste R-331 v ... v povezavi z gradnjo avtoceste ... na tožničini parceli št. 210/4, sadovnjak 5. razreda v izmeri 299 m2, dvorišče v izmeri 2 m2 in gospodarsko poslopje v izmeri 18 m2, vl.št. 68. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je ugotovitev splošnega interesa za rekonstrukcijo navedenega križišča predlagal investitor gradnje - Republiška uprava za ceste. Predlogu so bile predložene ustrezne listine in sicer izvleček iz družbenega plana občine - prostorski del, zemljiškoknjižni podatki in kopija katastrskega načrta. Nadalje tožena stranka navaja, da je rekonstrukcija regionalne ceste R 331 v ... v povezavi z gradnjo avtoceste ... predvidena z družbenim planom občine za obdobje 1986-1990, ki glede na zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju še velja. Sklicuje se še na projekt SCT Ljubljana.

Tožnica s tožbo izpodbija navedeno odločbo in navaja, da je bila izdana na podlagi skupne seje skupščine občine z dne 21.10.1992, na kateri so bili delegatom dani napačni podatki. Delegati so bili na sami seji seznanjeni s projektom, ki ni vseboval niti natančnih označb osnovnega projekta. Iz navedenega projekta ni bilo razvidno, koliko zemlje in večnamenskega objekta je potrebno za gradnjo. Po osnovnem projektu je za razlastitev predvidenega več zemljišča kot po projektu, ki je bil podlaga za odločanje na seji skupščine občine. Dokumentacija je torej neusklajena. Delegatom je bilo na seji skupščine tudi napačno pojasnjeno, da je tožničin stanovanjski objekt oddaljen od ceste 22 m, od bodoče ceste pa bo oddaljen samo 11 m. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

Tožba je utemeljena.

Izpodbijana odločba je izdana na podlagi 17. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80, 30/87 in 20/89 - ZR). Po navedeni določbi skupščina občine z odločbo ugotovi splošni interes v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana oziroma prostorskega izvedbenega akta v primeru, če splošni interes ni ugotovljen s prostorskim izvedbenim aktom po določbi 16. člena navedenega zakona. Ali je splošni interes za rekonstrukcijo križišča regionalne ceste R 331 v ... v povezavi z gradnjo avtoceste ... ugotovljen v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana, sodišče na podlagi predloženih upravnih spisov ni moglo presoditi. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer ugotavlja, da je navedena gradnja predvidena z družbenim planom občine za obdobje 1986-1990, (objavljenem v Uradnem listu SRS, št.36/86 in 29/90), ni pa navedla, na podlagi katere prostorske sestavine družbenega plana tako ugotavlja in tega tudi na zahtevo sodišča ni ustrezno pojasnila. V svojem dopisu z dne 11.2.1994 namreč navaja, da so v spremembah družbenega plana občine za obdobje 1986-1990, (Uradni list SRS, št.9/87), v poglavju 5.3. Prometna infrastruktura, predvideni priključki na avtocesto, med drugim tudi izgradnja priključka - razcepa ..., kar kaže na to, da se priključek avtoceste v ... izvaja kot nova gradnja in ne kot rekonstrukcija. Glede na to in ker tudi sicer iz izvlečka družbenega plana ni razvidno oziroma ni ugotovljivo, kje bo potekala gradnja (rekonstrukcija), sodišče skladnosti le te s prostorskimi vidiki družbenega plana ni moglo presoditi, pri čemer sodišče še pripominja, da se priključki na avtocesto štejejo za infrastrukturne objekte, območja za gradnjo infrastrukturnih objektov pa se po 3. točki 27. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor urejajo z lokacijskim načrtom.

Glede na navedeno sodišče v podatkih spisa ni imelo zadostne podlage za zaključek, da je v obravnavani zadevi splošni interes ugotovljen v skladu z določbo 17. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. Zato je moralo, ne glede na tožbene navedbe, za presojo le-teh namreč v upravnih spisih niti ni podatkov, tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih. Zakon o upravnih sporih je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).